Tukaj bom uporabil dve splošni kategoriji. Ljudje, ki so slabovidni in potrebujejo pomoč pri videnju / razvozlavanju / sledenju besedila, in tisti, ki ne morejo videti kakršnegakoli vidnega vmesnika.
Tukaj je več različnih problemov. Pogosto lahko pomaga povečava, a to še ni vsa zgodba. Včasih ljudje ne morejo slediti gibanju, včasih ljudje ne najdejo kazalca, če se ne premika. To kliče po vrsti tehnik, večina od njih se je komaj dodala sistemu X.
Ta program je uporaben za izboljšavo vidnosti običajnega tekstovnega
zaslona, ki ga ponuja Linux. Običajni zaslon v Linuxu lahko prikaže
80 znakov v vsaki od 25 vrst. To se lahko spremeni (in kvaliteta
teh znakov izboljša) z uporabo programa SVGATextMode. Ta program
omogoča poln dostop do možnih načinov grafične kartice SVGA. Na primer,
besedilo lahko postane večje, tako da se na zaslonu prikaže le
50 krat 15 znakov. Ni preprostega načina za povečavo delčkov
zaslona, a lahko ga po potrebi povečate.
Za ljudi, ki lahko vidijo zaslon, obstaja veliko načinov izboljšanja vidnosti X. Žal se ti načini še ne združujejo v koherentni nabor, a pravilno nastavljeni lahko rešijo mnoge težave.
Strežnik X lahko nastavite z veliko različnimi ločljivostmi. Pritisk ene same tipke lahko potem spremeni ločljivost in omogoči vidljivost težko vidnega besedila.
V datoteki /etc/XF86Config imate vnos v razdelku Screen
z vrstico, ki se začne z ,,Modes``. Če je, na primer, to
nastavljeno na
Modes "1280x1024" "1024x768" "800x600" "640x480" "320x240"
Ctrl+Alt+numerični-Plus in Ctrl+Alt+numerični-Minus.
S premikom miške po zaslonu se boste lahko pomikali po različnih delih zaslona. Za več podrobnosti o nastavitvi tega, poglejte dokumentacijo, ki pride poleg strežnika XFree86.
Obstaja več znanih programov za povečavo zaslona, npr.
xmag, ki poveča del zaslona toliko, kolikor je potrebno,
a je zelo preprost. Še en je xzoom. Prej sem rekel,
da bi moralo biti nekaj boljšega kot xmag, no, saj tudi je.
Glejte razdelek
,,xzoom``.
Še en dostopen program je puff. Ta je posebej usmerjen
na slabovidne osebe. Poskrbi za stvari, kot je škatla okoli
kazalca, da ga lažje najdete. Druge zanimive lastnosti
programa puff so, da, pravilno nastavljen, omogoča
izbiro in povečavo delov zaslona med tem, ko se spreminjajo.
Vendar izgleda, da ni interakcije med xpuff-om in
okenskim upravljalnikom, zaradi česar ga bo morda težko
uporabljati. Ko sem ga uporabljal z mojo nastavitvijo fvwm,
se sploh ni odzival na pritiske tipk. Uporaba s twm
je izboljšala ta položaj.
Zadnji program, ki sem ga videl delovati je dynamag. Ta
ima spet posebne prednosti, ko so možnosti izbire in opazovanja
določenega področja na zaslonu, osveževanje povečanega dela
zaslona v rednih intervalih med nekaj desetinkami sekunde do
dvajsetih sekund. Pripomoček dynamag je del distribucije
UnWindows. Glejte razdelek
,,UnWindows``
za več podrobnosti.
Zaslonske pisave vsega pravilno napisanega programja za X morajo
biti spremenljive. Preprosto si lahko izberete dovolj veliko
pisavo, da jo lahko berete. To se v splošnem naredi z dodatkom
vrstice v datoteko .Xdefaults, ki bi morala biti v vašem
domačem imeniku. S pravo vrstico lahko spremenite pisave
vaših programov, na primer
Emacs.font: -sony-fixed-medium-r-normal--16-150-75-75-c-80-iso8859-*
xfontsel lahko vidite pisave, dostopne pod sistemom X.
Mora obstajati tudi način spremembe stvari na bolj osnovni ravni, tako, da se vse prikaže s povečano pisavo. To lahko storite s preimenovanjem datotek s pisavami, in ukazom programom za generiranje pisav, naj uporabijo večjo stopnjo povečave. Če bo kdo naredil, da bo to delovalo kot se spodobi, mi, prosim, pošljite podrobnosti o tem, kako ste to storili.
Za ljudi, ki imajo težave z zasledovanjem kazalcev, obstaja več stvari, ki lahko pomagajo:
Nobeno programje, ki ga poznam, ne poskrbi za križne kazalce.
puff, omenjen v prejšnjem razdelku poskrbi za utripajočo
škatlo okoli kazalca, zaradi česar ga precej lažje najdete.
Za zdaj je največ, kar lahko storite, da spremenite bitno sliko kurzorja. Naredite datoteko z bitno sliko, ki jo želite, in še eno, ki je enake velikosti, vendar popolnoma črna. Pretvorite ju v format XBM in poženite
xsetroot -cursor datoteka_s_kazalcem.xbm datoteka_s_črnino.xbm
datoteka_s_črnino
niti ni nujno popolnoma črna, a začnite s tem. Datoteka .Xdefaults
nadzoruje kazalce, ki jih uporabljajo prave aplikacije. Za več
podatkov, prosim, poglejte X Big Cursor mini-HOWTO, Joerga
Schneiderja <schneid@ira.uka.de>.
Če lahko uporabnik sliši, je zvočni vhod lahko zelo uporaben za ustvarjanje prijaznejšega in komunikativnejšega računalniškega okolja. Slabovidna oseba lahko uporablja zvočne namige kot pomoč pri določitvi kazalca (glejte ,,UnWindows``). Uporabnik konzole, ki uporablja Emacspeak (glejte ,,Emacspeak``), ima na voljo zvočne ikone z veliko uporabnimi lastnostmi.
Usposobitev zvoka v Linuxu je pokrita v spisu Linux Sound HOWTO
(glejte razdelek
,,Dokumentacija za Linux``).
Ko je enkrat zvok nastavljen, lahko igrate zvoke z ukazom play,
ki je vključen v večino različic Linuxa. Na ta način uporabljam
svojo različico UnWindows.
Uporaba velikega tiska je na Linuxu precej enostavna. Obstaja več tehnik.
LaTeX je izjemno zmogljiv sistem za pripravo dokumentov. Lahko se uporablja za izdelavo dokumentov skoraj vsake vrste z velikim tiskom. Čeprav je nekoliko zapleten za priučitev, se veliko spisov izdela z uporabo LaTeXa ali podrejenega stavnega programa, TeXa.
To bo naredilo nekaj razumno velikega besedila v TeXu:
\font\magnifiedtenrm=cmr10 at 20pt % nastavimo veliko pisavo
\magnifiedtenrm
To je besedilo v velikih znakih.
\bye
Za več podrobnosti, glejte knjigo o LaTeXu, ki je dostopna v vsaki računalniški knjigarni. Tudi na Internetu obstaja veliko število uvodov v TeX, na primer Linux TeTeX HOWTO.
Skoraj vse tiskanje v Linuxu uporablja Postscript, in Linux lahko poganja skoraj vsak tiskalnik, da ga zna uporabiti. Sam tiskam veliko količino učne snovi na standardnem matričnem tiskalniku znamke Epson.
Za uporabnike X obstajajo različna orodja, ki lahko izdelajo veliko besedilo. Ta vključujejo LyX in mnogo komercialnih urejevalnikov besedil.
Za nekoga, ki je popolnoma nezmožen uporabljati običajni zaslon, obstajata dve alternativi: Braille in govor. Za ljudi, ki imajo tudi izgubo sluha, govor ni vedno uporaben, torej bo Brailleova pisava vedno pomembna.
Če lahko izbirate, katero naj izberete? To je stvar ,energične` debate. Uporaba govora je hitra, razumno poceni in predvsem dobra za tekstualne aplikacije (npr. branje dolgega spisa, kot je tale). Težave vključujejo potrebo po tihem okolju, morda potrebo po naglavnih zvočnikih za delo ne da bi motili druge in ne da bi nam ti prisluškovali (kar ni na voljo na vseh sintetizatorjih govora).
Brailleova pisava (Braica) je boljša za aplikacije, kjer je pomemben natančen izgled (npr. preglednice). Včasih je tudi bolj primerna, če želite preveriti začetek stavka, ko pridete na konec. Toda Braica je veliko dražja in počasnejša za branje besedil. Očitno, bolj kot uporabljate Braico, hitrejši boste postali. Drugostopenjska Braica je težka za naučitev, a je to prav gotovo vredno napora, saj je veliko hitrejša. To pomeni: če ne uporabljate Braice precej dolgo, morda ne boste nikoli odkrili njenega polnega potenciala in se odločili. Vseeno, dovolj povedanega o tej, nekako kontroverzni temi.
[Temelji na originalu Jamesa Bowdena <jrbowden@bcs.org.uk>.]
Brailleovi terminali so navadno vrstica ali dve Braice. Ker so te vrstice široke največ 80 znakov, običajno pa le 40, so nekako omejene. Poznam dve vrsti:
Prva vrsta deluje le, ko je računalnik v tekstovnem načinu in bere neposredno pomnilnik zaslona. Glejte razdelek ,,Brailleovi terminali, poganjani s pomnilnikom zaslona``.
Druga vrsta Brailleovih terminalov je podobna, v veliki meri, običajnem terminalskem zaslonu, ki ga Linux avtomatsko podpira. Žal potrebujejo posebno programje, da jih lahko uporabimo.
Za delo s temi obstajata dva programska paketa. Prvi, BRLTTY,
deluje z veliko prikaznimi tipi Braice in avtorji so pripravljeni
podpreti še več, ko bodo dostopne informacije. Trenutno
BRLTTY podpira serije Tieman B.V.'s CombiBraille, serije
Alva B.V.'s ABT3 in Telesensory Systems Inc.'s PowerBraille in serije
prikazovalnikov Navigator. Uporaba naprave Braille Lite podjetja
Blazie Engineering je odsvetovana, a podpora se lahko obnovi
na zahtevo. Glejte razdelek
,,Programsko gnani Brailleovi terminali``.
Drugi paket, za katerega vem, se imenuje Braille Enhanced Screen. Načrtovan je za delo na drugih sistemih UNIX, kot tudi na Linuxu. To bi moralo uporabniku omogočati dostop do Brailleovega terminala z veliko uporabnimi lastnostmi, kot so zmožnost poganjanja različnih programov v različnih ,,navideznih terminalih`` ob istem času.
(Opomba prevajalca: podatki se nanašajo na angleško govorjeno besedo. Žal ne poznam stanja za slovenščino, prosim za dopolnitve tega spisa na <roman.maurer@fmf.uni-lj.si>.)
Sintetizatorji govora vzamejo (običajno) besedilo ASCII in ga pretvorijo v govorjen izhod. To je mogoče implementirati strojno ali programsko. Žal prosti sintetizatorji govora za Linux, tako pravijo, niso dovolj dobri za uporabo kot edini način izhoda.
Alternativa so strojni sintetizatorji govora. Poglavitni, za
katerega vem, da deluje, je DECtalk podjetja Digital, ki ga
poganja emacspeak. Vendar je v tem času (marec 1997)
napovedan gonilnik za sintetizator Doubletalk. Z uporabo
programskega pripomočka emacspeak je poln dostop do
vseh zmožnosti Linuxa precej preprost. To vključuje normalno
uporabo ukazne lupine, brskalnika za svetovni splet (WWW)
in veliko podobnih storitev, kot je elektronska pošta.
Čeprav deluje le kot preprost bralnik besedil (podoben IBM-ovemu
za PC) ko nadzoruje programe, ki jih ne razume, pa za tiste,
ki jih razume, ponuja veliko bolj prefinjen nadzor.
Glejte razdelek
,,Emacspeak``
za več podatkov o tem pripomočku.
Linux ob zagonu trenutno izpiše vsa sporočilo naravnost na običajen (vizualni) zaslon. To lahko spremeni vsakdo, ki ima osnovno poznavanje programiranja jedra. To pomeni, da je za večino Brailleovih naprav mogoče dobiti informacije o tem, kaj počenja Linux, še preden operacijski sistem popolnoma začne z delom.
Le na tej točki lahko poženete program, ki ga potrebujete za dostop.
Če uporabljate program BRLTTY in ga poženete dovolj zgodaj
v zaganjalnem procesu, lahko od tega trenutka naprej berete sporočila
na zaslonu. Večina strojne in programske opreme bo vseeno morala
počakati, dokler sistem ni popolnoma nared. To napravi upravljanje
sistema Linux težko, a ne nemogoče, za osebo s prizadetim vidom.
Ko pa je enkrat sistem pripravljen za uporabo, se lahko pomikate
nazaj s pritiskom (na privzeti tipkovnici) Shift-PageUP.
Obstaja pa Brailleov sistem, ki lahko uporablja konzolo kar
neposredno, imenuje se Braillex. Načrtovan je tako, da bere
neposredno iz pomnilnika za zaslon. Žal je običajen pomik
terminala temu napoti. Če uporabljate jedro, novejše od 1.3.75,
le napišite ,,linux no-scroll`` v pozivniku za LILO, ali
nastavite nalagalnik sistema LILO, da bo to počel samodejno.
Če imate starejšo različico Linuxa, glejte razdelek
,,Brailleovi terminali, poganjani s pomnilnikom zaslona``.
Druga uporabna reč, ki si jo lahko napravite, je uporaba zvokov, ki povedo, kdaj je dosežena posamezna stopnja zagonskega procesa (predlagal T. V. Raman).
Za Linux obstaja prosti program za optično prepoznavanje znakov (OCR),
imenovan xocr. V principu, če je dovolj dober, bi ta program
lahko do neke mere (natančnost metod OCR ni nikoli dovolj velika ...)
omogočal ljudem s prizadetim vidom branje običajnih knjig.
Vendar, glede na dokumentacijo, potrebuje ta program vadbo, da
prepozna določeno pisavo, ki jo bo prepoznaval, in nimam pojma,
kako dober je, ker nimam potrebne opreme za preiskus.
Začetek učenja Linuxa se lahko zdi težak in strašljiv za nekoga, ki nima nobene računalniške izobrazbe ali prihaja iz čistega DOS-a. Pomagajo lahko naslednje stvari:
emacs. Naučite se ga lahko tudi sproti,
ob uporabi. Glejte spodaj.Emacspeak HOWTO, ki ga je napisal Jim Van Zandt <jrv@vanzandt.mv.com>, pokriva to precej bolj podrobno (glejte ,,Spisi HOWTO za Linux``).
Če načrtujete uporabo Emacspeaka, morate vedeti, da vas pripomoček Emacspeak ne poskuša naučiti uporabe urejevalnika Emacs, torej bo predhodno znanje Emacsa vedno uporabno. Vendar vam vseeno ni treba vedeti veliko o Emacsu, ko začenjate uporabljati Emacspeak. Pravzaprav, ko je Emacspeak nameščen in delujoč, poskrbi za tekoč vmesnik do bogatega nabora ,,online`` dokumentacije, vključno s stranmi ,,info``, in vam precej olajša učenje tega, kar potrebujete.
,,Povzetek: za začetek dela s pripomočkom Emacspeak je potrebno le malo učenja. Popoln izkoristek urejevalnika Emacs s pripomočkom Emacspeak, še posebej, če ga nameravate uporabljati kot nadomestilo za grafični sistem X Windows, kot ga jaz, pa zahteva, da postanete domači z veliko razširitvami Emacsa; toda to je napredujoč proces in ni nujno končan v enem dnevu.``[T.V.Raman]
Druga izbira, ki vas lahko zanima, je uporaba angleških učnih trakovov RNIB, ki vključujejo tudi enega, ki pokriva UNIX. Dobite jih lahko od:
RNIB
Customer Services
PO Box 173
Peterborough
Cambridgeshire PE2 6WS
Tel: 01345 023153 (verjetno deluje le v Združenem kraljestvu)
Linux bi moral biti idealna platforma za poganjanje Brailleove vrstice. Obstaja ogromno formatirnih orodij za uporabo na napravah s fiksno širino besedila. Brailleovo vrstico lahko preprosto priključite na serijska vrata, uporabljajoč standardne tiskalniške mehanizme Linuxa. Za več podatkov glejte spis Linux Printing HOWTO (prevod).
Za Linux obstaja prosti programski paket, ki deluje kot večjezični
prevajalnik drugostopenjske Braice, prispevala ga je ameriška
organizacija ,,National Federation for the Blind``.
Imenuje se NFBtrans. Glejte razdelek
,,NFBtrans`` za podrobnosti.