To so Brailleovi terminali, ki lahko berejo zaslonski pomnilnik neposrednjo v običajnem tekstovnem načinu. Mogoče jih je uporabljati za delo z Linuxom za skoraj vse stvari, ki jih lahko počne videči uporabnik konzole, vključno z namestitvijo sistema. Vendar je v jedru Linuxa prisotna težava s pomikom zaslona nazaj, zato je treba uporabiti popravek jedra. Glejte podrazdelek ,,Popravek jedra za Braillex in Brailloterm``.
Braillex je terminal, načrtovan, da bere neposredno iz zaslonskega pomnilnika, torej shaja brez problemov s programi za MS-DOS, ki se ne obnašajo čudno. Če lahko nekaj vidite na zaslonu, potem mora bi moral ta terminal to pokazati v Braici. V Linuxu je žal upravljanje z zaslonom narejene drugače od MS-DOS-a, torej mora biti to nekako spremenjeno.
Za delovanje tega terminala, morate najprej uporabiti popravek, podan spodaj v podrazdelku ,,Popravek jedra za Braillex in Brailloterm``. Ko je enkrat to opravljeno, postane Braillex eno najprimernejših načinov za uporabo Linuxa, saj omogoča branje vse informacije, normalno dostopne videči osebi. Drugi terminali ne začnejo delovati, dokler se operacijski sistem popolnoma ne naloži.
Braillex je dostopen z dvema ureditvima Brailleovih celic (80x1 ali 40x2), obstaja tudi model, imenovan IB 2-D, ki ima tudi vertikalno pomičnico za prikaz informacij o vseh vrsticah zaslona (uporablja 4 programabilne točke na vrstico zaslona).
Cena: 8,995 (funti šterlingi) ali 11495 UKP za 2-D Izdelovalec: Alphavision Limited (Združeno kraljestvo) Dobavitelji: ????
Kaj je Brailloterm?To je Brailleova vrstica z možnostjo osveževanja prikaza, ki jo je izdelalo podjetje KTS Kommunikations-Technik Stolper GmbH. Ima 80 Brailleovih celic v eni sami vrstici. Vsaka celica ima 8 pik, ki so kombinirane tako (gor/dol), da ponazarjajo znak. Privzeto mi Brailloterm prikazuje vrstico, v kateri je zaslonski kazalec. Z uporabo nekaterih funkcij Brailloterma lahko vidim katerokoli vrstico zaslona.
[Jose Vilmar Estacio de Souza <jvilmar@embratel.net.br>]
Jose potem nadaljuje in pravi, da lahko terminal uporablja tudi serijska vrata pod DOS-om, toda, da potrebuje poseben program. Ne vem, če bo katerikoli od njih deloval z Linuxom.
Kot pri Braillexu, potrebuje jedro poseben popravek, da deluje pravilno. Glejte podrazdelek ,,Popravek jedra za Braillex in Brailloterm``.
Cena: okoli 23.000 DEM / 15.000 USD Proizvajalec: Kommunikations-Technik Stolper GmbH, Nemčija Dobavitelji: ????
To verjetno velja tudi za vse drugi terminale, ki berejo direktno zaslonski pomnilnik za delo v MS-DOS-u. Pošljite mi pošto s potrditvijo drugih terminalov, ki delujejo. To ne velja in bo pravzaprav izgubilo nekatere možnosti terminalov, ki jih poganja programje BRLTTY.
Pravijo, da se ta popravek uporablja na vseh jedrih različice 1.2.X.
Delovati bi moral tudi na vseh jedrih različic od 1.1.X do 1.3.72,
le z opozorilom programa patch (preizkusil sem vsaj, da deluje
z jedrom 1.3.68). Od jedra Linuxa 1.3.75 naprej, ta popravek
ni več potreben, saj lahko nastavite jedro, da ne pomika zaslona,
z uporabo ,,linux no-scroll`` v pozivniku LILO. Za
podrobnosti glejte spis Boot Prompt HOWTO.
*** drivers/char/console.c~ Fri Mar 17 07:31:40 1995
--- drivers/char/console.c Tue Mar 5 04:34:47 1996
***************
*** 601,605 ****
static void scrup(int currcons, unsigned int t, unsigned int b)
{
! int hardscroll = 1;
if (b > video_num_lines || t >= b)
--- 601,605 ----
static void scrup(int currcons, unsigned int t, unsigned int b)
{
! int hardscroll = 0;
if (b > video_num_lines || t >= b)
Za uporabo tega popravka:
patch-file)drivers/char izvorne
kode vašega jedra.
patch < patch-file
Uporabite te popravke in morali bi biti sposobni uporabljati Brailleov terminal za branje konzole Linuxa, kot običajno.
Ta popravek, izražen z besedami, pomeni le: ,,Spremeni 1 v 0 v prvi
vrstici funkcije scrup, ki mora biti blizu vrstice 603 v
datoteki drivers/char/console.c!``. Glavna stvar programa
patch je, da to razume, in da zna uganiti, kaj naj stori,
kadar razvijalci Linuxa spremenijo vsebino te datoteke.
Če želite uporabljati sodobnejše jedro s popolnoma onemogočenim pomikanjem zaslona nazaj (namesto rešitve v zagonskem pozivniku, ki sem jo že omenil), lahko uporabite naslednji popravek. To ne velja za jedra, starejša od 1.3.75!
*** console.c~ Fri Mar 15 04:01:45 1996 --- console.c Thu Apr 4 13:29:48 1996 *************** *** 516,520 **** unsigned char has_wrapped; /* all of videomem is data of fg_console */ static unsigned char hardscroll_enabled; ! static unsigned char hardscroll_disabled_by_init = 0; void no_scroll(char *str, int *ints) --- 516,520 ---- unsigned char has_wrapped; /* all of videomem is data of fg_console */ static unsigned char hardscroll_enabled; ! static unsigned char hardscroll_disabled_by_init = 1; void no_scroll(char *str, int *ints)
Princip delovanja teh terminalov je zelo blizu principu delovanja
terminala s katodno cevjo (CRT), kot je VT100. Povežejo se na
serijska vrata in računalnik mora poganjati programe, ki jim
pošiljajo izhod. Trenutno sta za Linux na voljo dva znana programa;
BRLTTY (glejte razdelek
,,BRLTTY``)
in izboljšan Brailleov zaslon (angl. Braille enhanced screen).
Ta Brailleov terminal je podprt s programjem BRLTTY.
Pride v treh različicah s 25, 45 ali 85 Brailleovih celic.
Dodatnih pet celic glede na standardni zaslon se uporablja
kot podatki o statusu.
Cena: okoli 4.600 UKP za model s 45 celicami ...
Izdelovalec: Tieman B.V.
Dobavitelji: Concept Systems, Nottingham, England
(glas: +44 115 925 5988)
Serije ABT3xx so podprte v BRLTTY. V tem času je potrjeno le
delovanje ABT340. Prosim, pošljite podatke o drugih modelih
avtorjem BRLTTY.
Cena: 20 celic - 2.200 UKP; 40 celic 4.500 UKP; 80 celic 8.000 UKP
Izdelovalec: Alva
Dobavitelji: Professional Vision Services LTD, Hertshire, England
(+44 1462 677331)
Ker so priskrbeli podatke o programiranju razvijalcem, so
prikazovalniki Telesensory podprti v BRLTTY in screen.
Obstajajo trije modeli: 40, 65 in 80 vrstic. Le za 40-vrstični
model se ve, da je podprt v BRLTTY.
Cena: 20 celic - 2.200 UKP; 40 celic 4.500 UKP; 80 celic 8.000 UKP
Proizvajalec: Alva
Dobavitelj: Professional Vision Services LTD, Hertshire, England
(+44 1462 677331)
Spet obstajajo trije modeli: 20, 60 in 80. Za zadnje različice
je znano, da delujejo z BRLTTY, a ne ve se, ali delujejo tudi
prejšnje (s prejšnjim firmwareom).
Cena: 80 celic 7.800 UKP
Proizvajalec: Alva
Dobavitelji: Professional Vision Services LTD, Hertshire, England
(+44 1462 677331)
To je bolj prenosni računalnik kot pa terminal. Lahko pa ga uporabljate z BRLTTY različice 0.22 (a ne z novejšo različico) kot običajen Brailleov terminal. Žal veliko stvari, dostopnih z izdelkom CombiBraille, ne morete uporabljati z Braille Lite. To pomeni, da se ga morate izogibati za uporabo z Linuxom, če je le mogoče.
Cena: 3.395 USD Izdelovalec: Blazie Engineering
Sintetizatorji govora se običajno priključijo na serijska vrata osebnega računalnika. Uporabne lastnosti vključujejo:
Kritični problem je kakovost govora. To je veliko pomembneje nekomu, ki uporablja sintetizator zvoka kot glaven vir informacij, kot pa nekomu, ki posluša všečne zvoke za zabavo. Najbrž iz tega razloga T. V. Raman priporoča le DECTalk. Sprejemljive alternative bi bile v redu.
To je strojni sintetizator govora. Priporoča se uporaba z Emacspeakom in pravzaprav je nabor DECTalk edina vrsta sintetizatorjev zvoka, ki jo podpira ta paket. Ta sintetizator ima prav vsako uporabno lastnost, za katero vem. Edina pomanjkljivost, ki so jo lahko trenutno spomnim, je cena.
Cena: 1.195 USD
Izdelovalec: Digital Equipment Corporation
Dobavitelji: Mnogi. Prosim za podrobnosti o tistih,
ki ponujajo posebno podporo za Linux.
Posvetujte se z lokalnimi organizacijami,
samim Digitalom, ali spletno stranjo za
Emacspeak.
To je sintetizator podjetja Aicom Corporation. Začel se je poskus pisanja gonilnika zanj, a je potrebna pomoč. Prosim, poglejte http://www.cyberspc.mb.ca/~astrope/speak.html, če mislite, da lahko pomagate.
Pokazalo se je zanimanje za uporabo tega čipa v doma narejenih
govorečih vezjih. Zanima me, če kdo to s pridom uporablja.
Programski paket speak-0.2pl1.tar.gz je naredil
David Sugar <dyfet@tycho.com>. Sumim pa, da kakovost izhoda
ni dovolj dobra za redno uporabo.