Naprej Nazaj Vsebina

2. Splošna vprašanja

2.1 Kaj pomeni številka v oklepajih pri sklicevanju na ,rm(1)` ali ,ctime(3)`?

Subject: When someone refers to 'rn(1)' ...  the number in parentheses mean?
Date: Tue, 13 Dec 1994 16:37:26 -0500

Številka je videti kot neke vrste klic funkcije, a to ni. Te številke pomenijo poglavje ,,Priročnika za Unix`` (angl. ,,Unix manual``), kjer najdete primerno dokumentacijo. Napišete lahko

man 3 ctime
in s tem pogledate stran o ,,ctime`` v tretjem poglavju priročnika.

Tradicionalna poglavja priročnika so:

1

Ukazi na uporabniškem nivoju

2

Sistemski klici

3

Funkcije v knjižnicah

4

Naprave in gonilniki naprav

5

Datotečni formati

6

Igre

7

Različne zadeve - paketi makro ukazov itd.

8

Ukazi za vzdrževanje in tek sistema

Nekatere različice Unixa uporabljajo neštevilska imena razdelkov. Xenix, na primer, uporablja ,,C`` za ukaze in ,,S`` za funkcije. Nekatere novejše različice Unixa se razlikujejo in razumejo ukaz v obliki ,,man -s# naslov`` namesto ,,man # title``.

Vsako poglavje ima uvod, ki ga lahko preberete z ukazom

man # intro
kjer je # številka poglavja.

Številka je včasih potrebna, da lahko ločite med ukazom in funkcijo v knjižnici ali sistemskim klicem z enakim imenom. Vaš sistem ima na primer morda ,,time(1)``, stran referenčnega priročnika o ukazu ,time` za merjenje časov izvajanja programov, in tudi ,,time(3)``, stran referenčnega priročnika o podprogramu ,time`, s katerim prikažete trenutni čas. Uporabite lahko različici ,,man 1 time`` ali ,,man 3 time`` in s tem določite, katera stran priročnika vas zanima.

Pogosto boste našli druge razdelke za lokalne programe ali celo podrazdelke zgornjih razdelkov - Ultrix ima med drugim razdelke 3m, 3n, 3x in 3yp.

2.2 Kaj pomeni {kakšen nerazumljiv ukaz na Unixu}?

Subject: What does {some strange unix command name} stand for?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

awk

"Aho Weinberger & Kernighan"

Jezik in program, ki ga interpretira, se imenujeta po začetnicah priimkov njegovih avtorjev, ki so Al Aho, Peter Weinberger in Brian Kernighan.

grep

"Global Regular Expression Print"

Izraz grep izhaja iz ukaza za ed, ki je izpisal vse vrstice, ki so ustrezale podanemu iskalnemu vzorcu

g/re/p

kjer pomeni ,,re`` ,,regularni izraz`` (angl. regular expression).

fgrep

"Fixed GREP"

fgrep išče le fiksne vzorce. Črka ,f` ni okrajšava za ,,fast`` (slov. ,,hitro``) - pravzaprav je ,,fgrep foobar *.c`` navadno počasnejši kot ,,egrep foobar *.c`` (Da, to je nekam presenetljivo. Poskusite!)

Fgrep je vseeno uporaben, ko iščete v datoteki večje število iskalnih vzorcev, kot jih prenese egrep.

egrep

"Extended GREP"

egrep uporablja imenitnejše regularne izraze kot grep. Mnogi ljudje vselej uporabljajo egrep, saj uporablja boljše algoritme kot grep ali fgrep in je navadno najhitrejši od njih.

cat

"CATenate"

Obrobna angleška beseda ,,catenate`` pomeni ,,spenjati (z verigo)`` ali ,,povezovati v zaporedja``, kar je točno to, kar naredi ,,cat`` z eno datoteko ali z več datotekami. Ne zamenjujte ga s C/A/T, (angl. Computer Aided Typesetter, slov. računalniško podprti pisalni stroj).

gecos

"General Electric Comprehensive Operating Supervisor"

Ko je podjetje General Electric prodalo svojo enoto za velike sisteme podjetju Honeywell, je ta izpustil ,,E`` iz ,,GECOS``.

Datoteka z gesli za Unix ima polje ,,pw_gecos``. To polje je resnični ostanek zgodnjih časov. Dennis Ritchie je poročal:

Včasih smo poslali tiskalniški izhod ali paketna opravila na stroj GCOS. Polje gcos v datoteki z gesli je bilo mesto, v katerega smo stlačili podatke za kartico $IDENT. Ni ravno elegantno.

nroff

"New ROFF"

troff

"Typesetter new ROFF"

To sta naslednika programa ,,roff``, ki je bil ponovna izvedba programa ,,runoff`` s sistema Multics in s katerim ste ,,iztirili`` (angl. ,,run off``) dober izvod vašega dokumenta.

tee

T

Po izrazoslovju vodovodnih inštalaterjev - cepilec pipe v obliki črke T.

bss

"Block Started by Symbol"

Dennis Ritchie pravi:

Pravzaprav ta akronim (tako kot smo ga vzeli; morda ima druge verjetne etimologije) pomeni ,,Blok se je začel s simbolom`` (angl. ,,Block Started by Symbol``). To je bila psevdo-operacija v FAP (Fortran Assembly [-hm?] Program), zbirnik za stroje IBM 704-709-7090-7094. Definiral je svoje oznake in rezerviral prostor za dano število besed. Obstajal je še psevdo-operator BES, ,,Block Ended by Symbol`` (slov. ,,Blok se je končal s simbolom``), ki je počel podobno, a tako, da je bila oznaka definirana z zadnjo prirejeno besedo + 1. (Na teh strojih so bile fortranske tabele shranjene v obratnem vrstnem redu in so bile 1-začetek.)

Uporaba je razumno primerna in je podobna kot pri standardnem nalagalniku Unixa, kjer prirejeni pomnilnik ni potrebno vstaviti dobesedno v objekt, pač pa je dostopen prek kazalca (angl. ,,the space assigned didn't have to be punched literally into the object deck but was represented by a count somewhere``).

biff

"BIFF"

Ta ukaz, ki vklopi asinhrono obvestilo o pošti, je bil pravzaprav poimenovan po psu v Berkeleyu. Eric Cooper z univerze Carnegie Mellon takole pripoveduje:

Potrdim lahko izvor imena biff, če vas zanima. Biff je bilo ime psu Heidi Stettner, ko je bila Heidi (in jaz in Bill Joy) študentka na U. C. Berkeley in so razvijali zgodnje verzije BSD. Biff je bil popularen med stanovalci Evans Hall in je bil znan po tem, da je vselej lajal na poštarja. Od tod ime tega ukaza.

rc (kot v ,,.cshrc`` ali ,,/etc/rc``)

"RunCom"

,,rc`` izhaja iz ,,runcom`` s sistema MIT CTSS približno okrog leta 1965. Brian Kernighan & Dennis Ritchie sta takole pripovedovala Vicki Brown:

Obstajal je pripomoček, ki je izvedel ukaze, shranjene v datoteki; imenoval se je ,,runcom``, okrajšava za ,,run commands`` (slov. poženi ukaze), in takšno datoteko smo začeli klicati ,,neki runcom``.

,,rc`` v Unixu je ostalina te uporabe.

,,rc`` je tudi ime ukazne lupine novega operacijskega sistema Plan 9.

Perl

"Practical Extraction and Report Language" ali

Perl

"Pathologically Eclectic Rubbish Lister"

Jezik Perl je zelo popularno orodje avtorja Larryja Walla. Je prosto dostopno in popolnoma prenosljivo. Uporablja se za obdelovanje besedil in delo z datotekami, ter premošča prepad med ukazno lupino in programiranjem v jeziku C (ali med preprostim ukazom iz ukazne vrstice in puljenjem svojih las). Za nadaljne informacije glejte novičarsko skupino Useneta comp.lang.perl.misc.

Knjiga ,,Life with Unix`` Dona Libesa vsebuje mnogo več takšnih poslastic.

2.3 Kako deluje most med novičarsko skupino ,,comp.unix.questions`` in elektronskim seznamom ,,info-unix``?

Subject: How does the gateway between "comp.unix.questions" ... work ?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

Elektronska seznama ,,info-unix`` in ,,unix-wizards`` sta posebni poštni različici skupin comp.unix.questions in comp.unix.wizards. Med vsebino elektronskih poštnih seznamov in novičarskih skupin ne bi smelo biti razlik.

Če se želite prijaviti na enega teh seznamov, pošljite pismo na info-unix-request@brl.mil ali unix-wizards-request@brl.mil. Ne pričakujte takojšnjega odgovora.

Tukaj so podrobnosti, zahvaljujoč vzdrževalcu seznama, Bobu Reschlyju:

Pošiljanje na seznama info-UNIX in UNIX-wizards

Vse, kar pošljete na seznam, se objavi; pisem ne moderiram - BRL deluje le kot prepisovalnik. Prispevki naročnikov z Interneta naj bodo poslani na naslov seznama (info-UNIX ali UNIX- wizards); naslova z ,-request` sta le za dopisovanje z vzdrževalcem seznama [mano]. Pisma, poslana prek Useneta, naj bodo naslovljene na primerno novičarsko skupino ( comp.unix.questions ali comp.unix.wizards).

Naročniki z Interneta dobivajo pisma dveh vrst: posamezna sporočila in povzetke pisem. Pisma, ki prispejo na BRL prek Interneta in BITNET-a (čez most BITNET-Internet), se takoj razpošljejo na vse naslove na poštnem seznamu. Pisma z Useneta se zberejo v povzetke in ti se dnevno pošljejo na naslove članov na seznamu.

Promet z BITNET-a je precej podoben prometu prek Interneta. Glavna razlika je, da vzdržujem le en naslov za pisma, naslovljena na vse naročnike BITNET-a. Ta naslov kaže na večji seznam, ki vsebuje posamezne naročnike BITNET-a. Tako mora v vsaki smeri le po eno pismo med BITNET-om in Internetom.

Naročniki USENET-a vidijo le posamezna pisma. Vsa pisma, odposlana z Internetu, se razpošiljajo na naš stroj z USENET-om. Potem se uvrstijo v primerno novičarsko skupino. Žal pri sporočilih, ki gredo prek mostu, pošiljatelj postane ,,news@brl-adm``. To je trenutno neizbežni stranski učinek premostitvenega programja.

Kar se tiče publike, USENET ima izjemno veliko bralcev - domnevam, da več tisoč gostiteljev in na desetine tisočev bralcev. Glavni seznam, ki ga vzdržujemo tu na BRL, poganja okoli 150 vnosov, od katerih jih je približno 10% lokalnih redistribucijskih seznamov. Nimam natančnega občutka za velikost redistribucije po BITNET-u, a domnevam, da je približno enake velikosti in sestave kot glavni seznam. Promet vsebuje v povprečju od 150 Kb do 400 Kb sporočil na teden.

2.4 Katere so uporabne knjige o Unixu ali C-ju?

Subject: What are some useful Unix or C books?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

Mitch Wright (mitch@cirrus.com) vzdržuje dober seznam knjig o Unixu in C-ju, z opisi in z nekaterimi kratkimi pregledi. Trenutno je na njegovem seznamu 167 knjižnih naslovov.

Kopijo tega seznama dobite z anonimnim FTP-ju na naslovu ftp://ftp.rahul.net/pub/mitch/YABL/yabl (192.160.13.1). Popravke in predloge pošiljajte na mitch@cirrus.com.

Samuel Ko (kko@sfu.ca) vzdržuje še en seznam knjig za Unix. Ta seznam vsebuje le priporočene knjige in je torej krajši, knjige pa so razvrščene po kategorijah, kar je morda primernejše, če iščete določen tip knjige.

Kopijo tega seznama dobite na naslovu ftp://rtfm.mit.edu/pub/usenet/news.answers/books/unix. Popravke in predloge pošiljajte na kko@sfu.ca.

Če ne morete uporabiti anonimnega FTP-ja, pošljite vrstico ,,help`` na ftpmail@decwrl.dec.com za navodila o prenašanju datotek po elektronski pošti.

2.5 Kaj se je zgodilo s seznamom izgovarjave, ki je bil del tega spisa?

Subject: What happened to the pronunciation list ... ?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

Od nastanka v letu 1989 dalje so originalna angleška PZV vključevala izčrpen seznam izgovarjave, ki ga je vzdrževal Maarten Litmaath (hvala, Maarten!). Prvi seznam je pripravil Carl Paukstis <carlp@frigg.isc-br.com>.

Seznam se je upokojil, saj njegov naslov ,,Vprašanja o Unixu`` ne ustreza. Še vedno ga lahko najdete kot del široko razširjene datoteke ,,Jargon`` (vzdržuje jo Eric S. Raymond, <eric@snark.thyrsus.com>), ki je veliko primernejši forum na temo ,,Kako naj izgovorim /* ?``.

Če želite kopijo seznama, se povežite z 133.210.4.4, in jo poiščite v imeniku ftp://ftp.wg.omron.co.jp/pub/unix-faq/docs/Pronunciation-Guide.


Naprej Nazaj Vsebina