Pripraviti XFree86 do tega, da pravilno uporabi miško,
tipkovnico, monitor in grafično kartico, je bilo svojčas
bolj podobno črni magiji, ročno je bilo potrebno spreminjati
zapleteno nastavitveno datoteko. Nič več; različici 3.2/3.3
sta naredili ta proces skoraj trivialen. Vse kar morate storiti,
je pognati program XF86Setup
.
Ta program se zanaša na dejstvo, da so vsi novi PC-ji
dandanes opremljeni z monitorji, ki lahko delujejo
v načinu EGA/VGA. XF86Setup
pokliče strežnik VGA16 in
prikliče sistem X z najnižjim skupnim imenovalcem
vseh kartic VGA: načinom 640×480.
Potem požene interaktivni program, s katerim se lahko
sprehajate po vrsti petih nastavitvenih plošč -- miška (mouse),
tipkovnica (keyboard), grafična kartica (card),
monitor (hm, monitor) in druge nastavitve strežnika (other).
Celoten proces je dokaj neboleč.
(Če na vašem računalniku teče Red Hat Linux, lahko vidite drug
program, imenovan xf86config
. Ta deluje precej
podobno kot XF86Setup
, le da sam ne uporablja vmesnika X
in strežnika VGA16.)
Manjša opazka, ki ne bo odveč, se nanaša na tip vaše tipkovnice.
Večina ljudi, ki uporablja današnje PC-je ima tipkovnico, ki
jo XF86Setup
imenuje ,,Generic 102-key PC (intl)`` (splošna
tipkovnica za PC s 102 tipkama) in ne privzete izbire ,,Generic 101-key
PC``. Če izberete privzeto (101), vam lahko neha delovati
skupek tipk na desni strani tipkovnice (numerična tipkovnica
s soseščino).
Če niste prepričani o tipu svojega monitorja, lahko zaporedoma preizkušate naštete tipe. Pomikajte se z vrha spiska navzdol (zgornje izbire vključujejo nižje točkovne frekvence in so manj zahtevne do vaše strojne opreme). Prenehajte s preizkušanjem, če dobite razpršeno ali resno moteno sliko. Manjše motnje (slika rahlo prevelika, rahlo premajhna ali rahlo necentrirana) niso težavne; takoj jih boste lahko popravili s finimi nastavitvami grafičnega načina.
In ne preplašite se zaradi uvodnega opozorila, ko bo nastavitveni
program pognal xvidtune
in vam omogočil fino nastavitev
vašega grafičnega načina. Sodobnih večsinhronizacijskih (multisync)
monitorjev na tak način ni lahko poškodovati.
XF86Config
lahko domneva, da do miške dostopamo prek
/dev/mouse
. Če ta izbira ne deluje, boste morda morali
narediti povezavo /dev/mouse
s katerokoli napravo
/dev/ca[01]
, na kateri je miška.
Če vam XFree86 sporoča napako o zasedenosti miške (,,mouse busy``),
ko teče gpm
, jo boste morda morali povezati z napravo
/dev/ttyS[01]
.
Nastavitveni proces deluje tako, da izbere ustrezen strežnik
glede na splošen tip vaše grafične kartice (kot je XF86_VGA16
,
XF86_Mach64
, ali XF86_S3
) in nastavi
datoteko XF86Config
, ki jo strežnik prebere ob zagonu, da
dobi določene parametre vaše namestitve. Mesto datoteke
XF86Config
je odvisno od vašega OS; eno od možnih
mest je imenik /etc/X11
.
XF86Setup
na starejših različicah XFree86 poveže ukaz ,X
`
neposredno z izbranih strežnikom. V novejših različicah se ,X
`
poveže s posebnim ovojnim programom Xwrapper
tipa set-user-id.
Gre za zamisel, da je vsa stvar, ki mora teči kot root
,
lokalizirana v programu Xwrapper
in strežniku ni treba
teči kot setuid root
Včasih, ko boste pognali strežnik X, morda kaj ne bo čisto v redu.
Vzrok tiči skoraj vedno v vaši nastavitveni datoteki. Navadno je
nastavljena previsoka frekvenca osveževanja vašega monitorja
(monitor timing values), ali napačna točkovna frekvenca grafične
kartice (dot clocks). Manjše probleme lahko odpravite s
programom xvidtune
; povsem pokvarjena slika pa navadno pomeni, da
morate spet pognati XF86Setup in izbrati manj zmogljiv tip monitorja.
Če vaša slika valuje, ali ima nerazločne robove, je to jasen znak, da
so napačne frekvenčne nastavitve monitorja (timing values) ali
točkovne frekvence grafične kartice (dot clocks).
Prepričajte se tudi, da ste pravilno navedli čipje vaše grafične
kartice, kot tudi druge možnosti razdelka Device
v datoteki
XF86Config
. Absolutno se prepričajte, da uporabljate pravi
strežnik X in da je /usr/X11R6/bin/X
simbolna povezava na ta
strežnik.
Če vse drugo odpove, poskusite pognati ,,gole`` X; to se pravi, uporabite podoben ukaz:
$ X > /tmp/x.out 2>&1
Potem lahko pobijete proces strežnika X (s kombinacijo tipk
ctrl-alt-backspace
) in preiščete vsebino datoteke
/tmp/x.out
.
Strežnik X bo sporočil vsa opozorila ali napake -- na primer, če
vaša grafična kartica ne zmore frekvence za način, ki ste ga
izbrali pri monitorju.
Ne pozabite, da lahko uporabljate ctrl-alt-numerični +
in
ctrl-alt-numerični -
za preklop med grafičnimi načini,
naštetimi v vrstici Modes
razdelka Screen
datoteke
XF86Config
. Če način najvišje ločljivosti ne izgleda v redu,
poskušajte preklopiti na nižje ločljivosti. S tem boste izvedeli vsaj
to, da ti deli nastavitev X delujejo pravilno.
Preverite tudi vertikalne in horizontalne nastavitve odmikov slike z gumbi na vašem monitorju. Pogosto je potrebno nastaviti te gumbe, ko zaženete X, na primer, če se vam zdi slika premaknjena preveč v levo.
Razpravam o XFree86 sta posvečeni Usenetovi novičarski skupini comp.windows.x.i386unix in comp.os.linux.x. Morda je dobro spremljati to novičarsko skupino -- lahko naletite na koga, ki ima enak problem kot vi.
Če vaš monitor podpira ločljivost 1600×1200, boste morali
ročno spreminjati nastavitev X -- najvišja zapečena ločljivost, ki
jo podpira XF86Setup
je 1280×1024.
Če želite ročno spreminjati to ali kakšno drugo grafično nastavitev,
preberite spis XFree86 Video Timings HOWTO iz dokumentacije LDP,
http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/XFree86-Video-Timings-HOWTO.html.
(To je redno obnavljana hipertekstna izvedba datoteke Videomodes.doc
za XFree86.)
Sistem X uporablja privzeto 8-bitno barvno globino, kar da 256 barv. Veliko aplikacij mora zato nastaviti svojo paleto, če želijo prikazati prave barve. Rezultat so nenadni barvni preskoki, ko se kazalec premika med dvema oknoma, ki imata vsaka svojo barvno nastavitev. Tako dela npr. spletni brkljalnik Arena.
Če želite uporabljati napredne grafične aplikacije, je 256 barv odločno premalo. Preklopiti morate v 16-bitno barvno globino (65.536 barv). A pazite, vse aplikacije ne bodo delovale s 16-bitnimi barvami.
16-bitno barvno globino s 65k različnimi barvami lahko uporabite, če poženete sistem X z ukazom
$ startx -- -bpp 16
ali vstavite
exec X :0 -bpp 16
v vašo datoteko .xserverrc
. A če naj to sploh deluje, morate
imeti v vaši datoteki XF86Config
razdelek ,,screen
``
(zaslon) z vrstico
DefaultColorDepth 16
Če uporabljate xdm
, boste morali spremeniti datoteko
Xservers
, ki navadno leži v imeniku /etc/X11/xdm/
.
Tipična konfiguracija ima le eno nekomentirano vrstico, ki izgleda
podobno:
:0 local /usr/X11R6/bin/X
Dodajte -bpp 16
med začetne izbire:
:0 local /usr/X11R6/bin/X -bpp 16
Dodati boste morali tudi del ,,Display
`` v razdelek
,,screen
`` datoteke XF86Config
in vanj vnesti kot
vrednost globine (Depth
) 16. V splošnem je dovolj le prekopirati
razdelek Display
za 8-bitni zaslon in le spremeniti polje
Depth
.
Več barv povzroča, da vaša grafična kartica na enako časovno enoto
prenaša več podatkov. Če vaša grafična kartica tega ne zmore, morate
zmanjšati ločljivost ali hitrost osveževanja. Privzeto XFree zmanjša
ločljivost. Če želite obdržati ločljivost in zmanjšati frekvenco
osveževanja, morate vstaviti v vašo datoteko XF86Config
ustrezno
vrstico Modeline
, ki definira to ločljivost na nižji frekvenci
osveževanja. Na primer, staro vrednost
Modeline "1024x768" 75 1024 1048 1184 1328 768 771 777 806 -hsync -vsync
nadomestite z vrstico
Modeline "1024x768" 65 1024 1032 1176 1344 768 771 777 806 -hsync -vsync
Čarobni števili 75 in 65 sta frekvenci osveževanja zaslona (v Hz), ki
vam ju strežnik X sporoči v datoteki .X.err
. Preglejte zapis o
monitorjih v dokumentaciji XF86, tam boste našli vrstico
Modeline
, primerno za najvišjo frekvenco osveževanja zaslona, ki
jo vaša kartica zmore s 16-bitno barvno globino.
Seveda želite v Oknih X videti in vpisovati vse črke slovenske abecede. Kako to storite, je opisano v spisu Slovenian-HOWTO Primoža Peterlina na http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/Slovenian-HOWTO.html.