ISO 8859-2 oz. ISO Latin 2 je član družine osembitnih naborov znakov ISO 8859, ki pokriva potrebe alfabetskih pisav (latinica in cirilica ter arabska, hebrejska in grška pisava; v pripravi sta tudi armenska in gruzinska). Družino je zasnovalo evropsko združenje proizvajalcev računalnikov (European Computer Manufacturer's Association, ECMA), kot mednarodni standard pa potrdila organizacija za standardizacijo ISO s sedežem v Ženevi.
Nabor ISO Latin 2 vsebuje vse potrebne znake za pisanje v albanščini, angleščini, bošnjaščini, češčini, finščini, hrvaščini, irščini, lužiški srbščini, madžarščini, nemščini, poljščini, romunščini, slovaščini, slovenščini, ter srbščini v latiničnem prečrkovanju.
Nekaj proizvajalcev strojne in programske opreme, med njimi IBM, Apple in Microsoft, uporablja svoje kodne strani za kodiranje znakov srednje- in vzhodnoevropskih narodov. Te kodne strani so praviloma nezdružljive tako med seboj, kot tudi s standardom ISO.
Nabor znakov za sistemsko konzolo najdemo v
paketu kbd Andriesa Brouwerja z univerze v Eindhovnu,
Nizozemska. Paket je del vseh distribucij Linuxa in se avtomatično
naloži ob namestitvi sistema. Pisave in pretvorne tabele so zložene
v imeniku /usr/lib/kbd. (Avanturisti se lahko namesto
s paketom kbd
igrajo s prototipnimi
Linux Console Tools avtorja Yanna Dirsona. Izdaji LCT 0.2.0 ter
kbd
0.99 naj bi bili usklajeni.)
Ko imamo paket enkrat nameščen, izberemo drugo pisavo
na zaslonu z ukazom consolechars
. Spodnji zgled izbere
pisavo z naborom znakov po standardu ISO Latin 2 v velikosti
šestnajst pik:
Zaradi združljivosti s prejšnjimi izdajami paketaconsolechars --font=lat2u-16 --sfm=lat2u.sfm --acm=iso02.acm
kbd
še
vedno deluje tudi ukaz setfont
:
setfont lat2u-16
Izbrana pisava velja v vseh virtualnih terminalih (glej
console(4)
) na konzoli. Če nam to ni všeč, ampak bi radi imeli v
vsakem virtualnem terminalu svojo pisavo, si lahko pomagamo s programom
vtfontd
Iana Zimmermana. Ta vsakič, ko zapustimo virtualni
terminal, shrani izbrano konzolno pisavo, in jo ponovno restavrira, ko
se vrnemo vanj.
ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/linux/vtfontd-1.0.1.tar.gz
Z izbiro pisave smo opravili šele nekako tretjino vsega dela, potrebnega, da bi lahko v tekstovnem okolju pisali po slovensko. Izvesti moramo vsaj še preslikavo tipkovnice ter omogočiti vnos osembitnih znakov v ukazni lupini. Nestrpna bralka ali bralec si lahko potrebno prebere v razdelku Konzola poglavja ``Tipkovnica'' ter v o razdelku ukazni lupini bash v poglavju o ukaznih lupinah.
Starejše izdaje jedra (2.0 in starejše) so imele podporo za Unicode
izvedeno drugače, in v njih bomo tako ukaz consolechars(8)
kot tudi pisavo lat2u-16
zaman iskali. Namesto nje uporabimo
ukaz setfont
in pisavo lat2-16
:
Za nas zanimive pisave so še iso02.f08, iso02.f14 in iso02.f16, ter lat2-08.psf, lat2-10.psf, lat2-12.psf, lat2-14.psf in lat2-16.psf (priponosetfont lat2-16
.psf
lahko pri ukazu
setfont
izpuščamo).
Opomba: v starejših distribucijah Slackware se je prevedeni paket
imenoval
keytbls. Namestimo ga enako kot druge pakete, z ukazom
pkgtool
ali installpkg
.
Kratka navodila za namestitev pisav z našimi znaki za uporabo z X Window System in strežnikom XFree86.
ftp://ftp.arnes.si/software/unix/Latin-2-fonts/Datoteka ISO8859-2-bdf.tar.gz vsebuje najpopolnejši nabor pisav, kodiranih po ISO 8859-2, večino uporabnih pisav pa vsebuje tudi xfonts-iso2-0.84.tar.gz. Po običajnem postopku (
tar -xzf ...
) jih dekomprimiramo in razpakiramo.
Če imenikov s tem imenom še ni, jih ustvarimo./usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi/ /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi/ /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc/
bdftopcf
prevesti iz formata BDF (Binary Distribution Format) v format
PCF (Portable Compiled Format). Starejše izdaje X Window System so
namesto slednjega uporabljale format SNF (Server Native Format), ki pa
se danes ne uporablja več.
for FILE in *.bdf do bdftopcf $FILE -o `basename $FILE .bdf`.pcf done
bash
lahko segajo tudi prek večih vrstic). Pisav v
obliki BDF zdaj ne potrebujemo več in jih lahko pobrišemo.
Starejše izdaje strežnika X podpirajo le stiskanje sgzip *.pcf
compress
.
Ukaz moramo pognati v vsakem podimeniku s pisavami.mkfontdir
xset
:
Če je šlo vse gladko, mora ukazxset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi/ xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi/ xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc/ xset fp rehash
xlsfonts -fn "*-iso8859-2"
pokazati seznam vseh novo nameščenih pisav.
xset
velja samo, dokler ne zapustimo X Window
System. Trajno spremembo dosežemo s popravkom konfiguracijske
datoteke. Strežnik
XFree86 hrani svoje nastavitve v datoteki
/etc/XF86Config (pisec teh vrstic je v nekaj letih
ukvarjanja z XFree86 na različnih distribucijah nastavitve videl tudi
že v datotekah /etc/X11/XF86Config,
/usr/X11R6/lib/X11/XF86config in
/usr/X11/lib/X11/Xconfig). Poiščemo niz FontPath
in dodamo vrstice:
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi" FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi" FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc"
To je vse. Od zdaj naprej zna X Window System na zahtevo programa
prikazati tudi naše znake. Več o tem, kako program,
npr. xterm
, pripravimo do tega, da zahteva naše znake, si
preberemo v razdelku
xterm poglavja o
terminalskih emulatorjih.
Strežnik X zna uporabljati rastrske pisave v oblikah PCF, SNF in BDF ter vektorske pisave v obliki Speedo in Type 1. Pri majhnih velikostih (do 10 tipografskih pik) so rastrske pisave na zaslonu navadno lepše, pri večjih velikostih, npr. v grafičnih programih, pa so vektorske pisave znatno lepše.
Nekaj vektorskih pisav Type 1 v kodnem razporedu ISO Latin 2 je
pripravil Péter Soós. Pri nameščanju v celoti sledimo postopku,
opisanem v razdelku
X Window System
poglavja
Prikaz naših znakov na zaslonu. S
strežnika snamemo datoteko v obliki zip
:
ftp://ftp.arnes.si/software/unix/Latin-2-fonts/l2pfb005.zip
Še več pisav je zbrala češka skupina, paket RPM (vsebino namestimo z
ukazom rpm -Uvh ...
) najdemo na
ftp://crash.fce.vutbr.cz/pub/linux_fonts/X11fonts-ulT1mo-beta-1.0-4.noarch.rpm
Ustvarimo nov imenik,
npr. /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/Type1, in vanj
stresemo vsebino arhiva l2pfb004.zip. Avtor je že
pripravil datoteki fonts.scale in fonts.dir.
Ponovimo vajo z xset
in v nastavitveno datoteko dodamo
vrstico:
NamestoFontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/Type1"
xlsfonts
tokrat iz okenskega okolja X Window System
poženimo xfontsel
. Novo nameščene pisave najdemo najhitreje,
če jih iščemo po ``črkolivnici'' (angl. type foundry) sp
(po
avtorjevih začetnicah) v prvem stolpcu (fndry
). Izberite
kakšno veliko povečavo (pxlsz
) in primerjajte z rastrskimi
pisavami!
Rasterizator za pisave TrueType še ni standardni del paketa X Window System. Fantje iz The XFree86 Project, Inc. načrtujejo vključitev podpore zanje v izdaji XFree86 4.0.
Mark Leisher in Juliusz Chroboczek sta standardni strežnik pisav iz okolja X Window System dopolnila s FreeType, prostim rasterizatorjem za pisave TrueType, ki so ga napisali David Turner, Robert Wilhelm, Werner Lemberg in sodelavci. Strežnik je na voljo kot izvorna koda, s katero lahko pokrpate izvorno kodo strežnika X, ali pa kot že preveden program za Linux.
http://www.freetype.org/
http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/xfsft/
Predpostavili bomo, da ste na kakršenkoli način že uspeli priti do izvedljive datoteke xfsft.
5 times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-1 times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-2 times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-5 times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-koi8-r times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso10646-1
http://www.darmstadt.gmd.de/~pommnitz/xfsft.html
clone-self = off use-syslog = off client-limit = 20 catalogue = /usr/X11R6/lib/X11/fonts/TrueType,/usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1 error-file = /usr/X11R6/lib/X11/fs/fs-errors # in decipoints default-point-size = 120 # x,y default-resolutions = 100,100,75,75
xfs(1)
.
xfsft -port 7100 -config /usr/X11R6/lib/X11/fs/config &
fslsfonts -server localhost:7100
Strežnik pisav lahko seveda teče tudi na drugem računalniku, tako da ni potrebe, da imamo na vseh računalnikih v lokalni mreži nameščene vse pisave. Dokončno dodamo strežnik pisav v konfiguracijsko datoteko /etc/XF86Config:xset fp+ tcp/localhost:7100
FontPath "tcp/localhost:7100"
Drugi strežnik pisav za X11, ki podpira pisave TrueType, je Xfstt. Pisec teh vrstic z njim nima izkušenj, je pa z veseljem pripravljen na to mesto vključiti izkušnje drugih. Xfstt najdete na navedenem mestu in vseh zrcalih le-tega.
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/X11/fonts/Xfstt-0.9.10.tgz