Jedro Linuxa največkrat podpira vsak tiskalnik, ki ga priklopite na zaporedna ali vzporedna vrata, a obstajajo stvari, pri katerih morate biti previdni, in tiskalniki, ki jih ne boste mogli uporabiti, četudi lahko (električno mišljeno) komunicirajo z Linuxom. V glavnem so med temi nezdružljivimi tiskalniki tisti, ki se zanašajo na ,,Windows Printing System``. (Pogosto so nedoločno označeni z oznako ,,for Windows``, ali imenovani ,,tiskalniki GDI``.) Ti tiskalniki ne delujejo z Linuxom. Sploh nimajo nobene ,,pameti``, in se zanašajo na procesor računalnika za opravljanje večine dela, ki ga je tradicionalno moral opravljati tiskalnikov procesor. Žal se to delo lahko opravi le z gonilniki, ki jih dobavi proizvajalec, in ki delujejo le pod Microsoft Windows. Torej ne kupujte takšnih tiskalnikov za uporabo v Linuxu. (Če že imate tak tiskalnik, obstajajo ovinki, ki prepričajo Linux, da tiska na njem, a so precej nerodni in jih sam nikoli nisem preizkusil. Glejte razdelek ,, Tiskalniki le-za-Windows`` v tem sestavku.)
Kar se tiče tiskalnikov, ki pa delujejo z Linuxom, je najboljša izbira nakup tiskalnika z vgrajeno podporo za PostScript. Skoraj vse programje v Unixu izdeluje tiskalniški izhod v PostScriptu, torej je očitno lepo imeti tiskalnik, ki direktno podpira PostScript. Žal je podpora PostScriptu redka izven področja laserskih tiskalnikov, in navadno predstavlja drag dodatek.
Programje za Unix in založniška industrija na splošno sta posvojila Postscript kot standardni tiskalniški krmilni jezik. To se je zgodilo zaradi večih razlogov:
Postscript je bil sestavni del tiskalnika Apple Laserwriter, popolnega spremljevalca računalniku Macintosh in tiskalnika, ki je v veliki meri odgovoren za revolucijo namiznega založništva v osemdesetih letih.
Programe v Postscriptu lahko poženete tako, da tvorijo izhod na točkovnem zaslonu, vektorskem zaslonu, faksirni napravi, ali tiskalniškem mehanizmu skoraj katerekoli vrste, brez sprememb izvornega programa. Postscriptni izhod bo izgledal enako na katerikoli postscriptni napravi, vsaj v mejah zmogljivosti tiskalnika. Pred stvaritvijo oblike PDF so ljudje izmenjevali na zvezi kompleksne spise v obliki Postscript. Edini razlog, da se ta standard ni ,,prijel`` je bil, da stroji z Windows navadno niso vključevali pregledovalnikov za Postscript, zato je podjetje Adobe določilo hiperpovezave in komprimiranje za Postscript, ter rezultatu reklo ,,PDF``, razširjalo pregledovalnike za novo obliko in našlo tržišče za njihova ,,precejevalna`` orodja (Adobe Distiller). Vendar sem malce skrenil s poti ...
Postscript je popoln programski jezik; v njem lahko pišete programe, ki počnejo skoraj karkoli. To je predvsem uporabno za določanje podprogramov na začetku vašega programa za večkratno reprodukcijo zapletenih zadev v vašem spisu: tako lahko določite logotipe ali velik napis ,,VZOREC`` v ozadju.
Postscript je popolnoma določen v javno dostopnih knjižnih zbirkah (ki jih lahko najdete v vsaki dobri knjigarni). Čeprav ga je razvil Adobe in ponuja njegove poglavitne komercialne izvedbe, tudi drugi proizvajalci, kot Aladdin, izdelujejo neodvisno napisane izvedbe.
Če nimate (večjega) proračuna, potrebnega za nakup tiskalnika PostScipt, lahko uporabljate katerikoli tiskalnik, ki ga podpira Ghostscript, prosti interpreter za PostScript, uporabljan namesto pravega tiskalnika s postscriptno podporo. Spletna stran Ghostscript Home Page vsebuje seznam podprtih tiskalnikov in podatke o statusu novih in poskusnih gonilnikov. Vedite, da ta stran našteva tiskalnike, podprte v zadnji različici Ghostscripta, medtem, ko večina distribucij Linuxa izhaja z nekako zastarelimi različicami Ghostscripta, zaradi licence. Na srečo obstaja navadno vnaprej pakirana sveža različica Ghostscripta, dostopna v področju s prispevki (angl. contrib area) posameznih distribucij. Prosim, pomagajte izboljšati spletno stran o podpori tiskalnikov v Ghostscriptu s svojimi poročili o uspehu ali neuspehu, kot zahtevajo.
Podjetje Adobe ima zdaj nov tiskalniški jezik imenovan ,,PrintGear``. Mislim, da gre za zelo poenostavljen jezik v binarnem formatu z nekaj dediščine PostScripta, a brez združljivosti z njim. In nisem slišal, da bi ga Ghostscript podpiral. A nekateri tiskalniki PrintGear podpirajo druge jezike kot PCL, in ti tiskalniki bodo delovali v Linuxu (le če se izvedba PCL nahaja v tiskalniku in ne v gonilniku za Windows).
Ta razdelek je, in bo vedno, nepopoln. A katerakoli informacija, ki sem jo dal, mora biti vedno pravilna, torej pojdimo:
Canon izdeluje vrsto brizgalnih tiskalnikov.
Neko poročilo predlaga, da bo vaš Canon deloval veliko bolje v načinu Epson LQ (nastavite ga s stikalom dip). Menda je bil izhod v načinu Canon prekinjen ali napačen. Čeprav je v Ghostscriptu zelo eksplicitna podpora za Canon, torej imate lahko srečo.
Modela 200 in 210 delujeta v črno-belem načinu. Glejte stran Patricka Lamberta za več informacij.
Mnogi tiskalniki iz serije 4000 delujejo z gonilnikom bjc600.
Nekateri ali vsi tiskalniki serije 7000 so namenjeni le tiskanju v Windows; Canon noče izdati podrobnosti o programiranju teh tiskalnikov.
Lexmark (včasih del podjetja IBM, se mi zdi) izdeluje veliko tiskalnikov; vendar je veliko od njih tiskalnikov le za Windows, vključno z:
Vse vrste reči, kot so poravnava, nalaganje kasete, in tako naprej, se opravljajo pod programskim nadzorom (v Windows). Vendar je Lexmark priskrbel C-jevski program za Unix, s katerim lahko izvedete te stvari v Linuxu. Dostopen je z mojega področja za jemanje. Hvala Daleu Sniderju za nadlegovanje Lexmarka in pridobitev tega programa.
Obstaja zgodnji gonilnik Henryka Palucha, ki ponuja črnobelo tiskanje ločljivosti 600 dpi. Mogoče bo ta gonilnik deloval tudi s tiskalniki Lexmark modelov 3200, 5000, 5700 ali 7200, vendar to ni bilo preizkušeno in bo verjetno potrebno dodatno uglaševanje.
S shemo Uniprint v Ghostscriptu 5.x so dobro podprti različni modeli Epson Stylus Color. Glejte domačo stran Michaela Holvea za več informacij.
NEC-ove serije poceni tiskalnikov ponujajo podporo PCL in PrintGear in so v splošnem privlačni tiskalniki. Žal je, v večini teh modelov, podpora PCL omejena na PCL nivoja 4.5, ki omogoča tiskanje le na 300 dpi. Nivoji PCL 5e, 6, in višji omogočajo izhod s 600 dpi.
Deluje večina modelov HP DeskJet, a obstajajo različne vrste le-teh. Večina od njih je tiskalnikov PCL različice 3; za njih (in vse druge tiskalnike PCL 3) obstaja gonilnik hpdj, ki ga razširja Martin Lottermoser. Tiskalniki 710, 720C, 722C, 820C in 1000C so tiskalniki PPA, ki se lahko uporabljajo v črnobeli tehniki s pripomočkom pbm2ppa Toma Normana.
Tudi večina tiskalnikov LaserJet deluje povsem dobro. Idealna je možnost tiskanja Postscripta, a tudi brez tega bo delovala podpora za PCL, ki jo ponuja Ghostscript.
S tiskalniki HP, opremljenimi s tehnologijo JetDirect (tj., ethernetni tiskalniki), lahko upravljate z uporabo programja WebJet, ki ga HP ponuja za Linux.