10. Vzpostavljanje razreševanja imen v naslove (DNS)

Medtem ko ljudje radi dajemo stvarem imena, imajo računalniki raje številke. Na TCP/IP mreži (kar Internet je), imenujemo računalnike po določenih imenih in vsak računalnik živi v določeni ,,domeni``. Moja delovna postaja z Linuxom se imenuje archenland in prebiva v domeni interweft.com.au. Njegov ,,človeški`` naslov je torej archenland.interweft.com.au (kar je znano kot FQDN - fully qualified domain name - polno ime domene).

Da pa bi ga našli drugi računalniki na Internetu, je znan tudi po svoji IP številki, ki jo uporablja za komunikacijo z drugimi računalniki na Internetu.

Prevajanje (tolmačenje) imen računalnikov (in domen) v številke, ki so v uporabi na Internetu je delo računalnikov, ki ponujajo Domain Name Service (DNS).

Zgodi se to:

• vaš računalnik rabi IP številko določenega računalnika. Program, ki potrebuje ta podatek, zanj povpraša ,tolmača` (resolver) na vašem računalniku z Linuxom;
• tolmač pregleda lokalno host datoteko /etc/hosts in/ali DNS strežnike, katere pozna (točno vedenje tolmača je določeno v datoteki /etc/host.conf);
• če je odgovor v datoteki host, ga tolmač vrne programu;
• če je določen strežnik DNS, ga vaš PC povpraša:
• Če strežnik DNS že pozna IP številko, jo vrne. Če je ne, povpraša druge strežnike DNS na Internetu. Strežnik nato vrne ta podatek tolmaču, ki ga posreduje programu.

Ko ustvarite PPP povezavo, morate vašemu računalniku z Linuxom povedati, kje lahko najde podatke o imenih računalnikov in IP številkah (prevajanje naslovov), da lahko vi uporabljate imena računalnikov, vaš računalnik pa jih lahko pretvori v IP številke, ki jih potrebuje za delovanje.

En način je, da vpišete vse gostitelje s katerimi želite govoriti v datoteko /etc/hosts (kar je povsem nemogoče, če se povezujete z Internetom); drugi je, da uporabljate namesto imen IP številke (nemogoča spominska naloga za vse mreže, razen najmanjših).

Najboljši način je, da poveste Linuxu, kam naj gre iskat te podatke - avtomatsko. To storitev ponuja sistem imenskih strežnikov (DNS). Vse, kar je potrebno je, da vpišete IP številko imenskih strežnikov v datoteko /etc/resolv.conf.

10.1 Datoteka /etc/resolv.conf

Administrator vašega PPP strežnika (oz. služba za podporo uporabnikov) bi vam morali dati dve IP številki DNS strežnikov (potrebna je samo ena, vendar sta navadno dve zaradi možnosti okvar).

Kot rečeno, Linux ne more nastaviti IP številk DNS strežnikov kot MS Windows 95. Torej morate (vljudno) vztrajati, da vam PIS da ti številki!

Vaša datoteka /etc/resolv.conf bi morala izgledati nekako takole:

domain domena.vašega.pis-a.si
nameserver 10.25.0.1
nameserver 10.25.1.2

Uredite to datoteko (po potrebi jo ustvarite) da bo odražala podatke, ki vam jih je posredoval vaš PIS. Morala bi imeti sledeče lastništvo in dovoljenja:

-rw-r--r--   1 root     root           73 Feb 19 01:46 /etc/resolv.conf

Če ste že uredili /etc/resolv.conf, ker ste na mreži, enostavno dodajte IP številke DNS strežnikov za PPP.

10.2 Datoteka /etc/host.conf

Preveriti bi morali tudi datoteko /etc/host.conf. Izgledati bi morala nekako takole

order hosts,bind
multi on

To pove tolmaču, naj uporabi podatke iz datoteke hosts preden pošlje poizvedbo DNS strežniku,