Tole je verjetno najmanjša možna sestava, na kateri teče Linux: procesor 386SX/16, 1 MB pomnilnika, disketnik (1.44 MB ali 1.2 MB), katerakoli podprta grafična kartica (in seveda tipkovnica, monitor in tako naprej). To je dovolj, da sistem zaženete in vidite, če na računalniku sploh deluje; ne boste pa mogli početi nič uporabnega. Dodatne informacije o delu z minimalno sestavo najdete na http://rsphy1.anu.edu.au/~gpg109/mem.html.
Da bi počeli kaj uporabnega, potrebujete še disk. Za zelo minimalno nastavitev zadostuje 5 do 10 MB prostora, kamor namestite samo najnujnejše ukaze in eno ali dve majhni aplikaciji, denimo terminalski emulator. To je še vedno zelo, zelo omejujoče, in zelo neudobno, saj razen za res skromne aplikacije ne pušča dovolj prostora. V splošnem tega ne priporočamo za nič drugega kot za preizkus, če stvari delujejo, in seveda za modrovanja o minimalnih zahtevah.
Če boste poganjali kateregakoli od računsko intenzivnih programov, npr. gcc, X ali TeX, boste verjetno želeli kaj hitrejšega kot 386SX/16, čeprav z nekaj potrpežljivosti tudi ta zadostuje.
V praksi potrebujete vsaj 4 MB pomnilnika, če ne uporabljate okolja X, in 8 MB, če ga. Če bo na sistemu hkrati delalo več uporabnikov, ali če boste hkrati poganjali več večjih programov (npr. prevajalnik), bo 4 MB verjetno premalo. Linux sicer deluje tudi z manj pomnilnika (zadoščalo bi celo samo 2 MB), vendar pa bo tedaj uporabil disk kot virtualni pomnilnik, in sistem bo prepočasen, da bi bil uporaben. Če poganjate hkrati več programov, bo 16 MB pomnilnika znatno zmanjšalo posege na disk. Če želite, da bo sistem pod normalno uporabo le neznatno uporabljal disk kot virtualni pomnilnik, bo za enega uporabnika verjetno zadostovalo 32 MB. Če poganjate več večjih programov naenkrat, bo morda 64 MB boljša izbira. Če pa poganjate programe s hujšo lakoto po pomnilniku, pa boste verjetno morali seči še više.
Količina diska je odvisna od tega, kaj želite namestiti. Za običajen osnovni nabor podpornih programov Unixa, ukazno lupino in upravne programe bo dovolj 10 MB, z nekaj malega prostora za uporabniške datoteke. Za popolnejši sistem vzemite Red Hat, Debian ali katero drugo distribucijo, in računajte, da boste potrebovali od 60 do 300 MB prostora, odvisno od tega, kaj želite namestiti in katero distribucijo uporabljate. K temu prostoru prištejte prostor, ki ste ga namenili za datoteke uporabnikov. Če kupujete nov računalnik, glede na dandanašnje cene diskov ni pametno kupovati premajhnega diska. Vzemite vsaj 2 GB, raje 4 GB, in ne bo vam žal. Linux se dobro znajde tudi z novejšimi zelo velikimi diski, kot denimo diski EIDE velikosti 11 GB ali diski SCSI velikosti 18 GB.
Dodajte več pomnilnika, več diska, hitrejši procesor in ostalo glede na vaše potrebe, želje in zmožnosti, če želite kaj več kot zgolj uporabni sistem. V splošnem pomeni pod Linuxom dodatni pomnilnik bistveno večjo razliko kot pod MS-DOS. To je seveda povezano z omejitvijo MS-DOS na 640 KB, ki je pod Linuxom ni.
Vse, kar lahko izvaja programe v zaščitenem načinu 386; vsi modeli Intel 80386, 80486 in Pentium. Procesorji 80286 in starejši bodo morda nekega dne podprti z manjšim jedrom, imenovanim ELKS (Embeddable Linux Kernel Subset), vendar pa ne pričakujte enakih zmogljivosti. Različico za procesor Motorola 680x0 (68020 z dodatno enoto MMU, 68030, 68040 in 68060), ki teče na računalnikih Amiga in Atari, lahko najdete na tsx-11.mit.edu v imeniku 680x0. Veliko modelov DEC Alpha, Sun SPARC in Power PC je zdaj podprtih. V delu so priredbe za arhitekture ARM, Strong ARM in MIPS, za podrobnosti se obrnite drugam.
Vodilo PCI ISA, EISA in VLB. Podpora za MCA (večinoma IBM PS/2) je nepopolna, vendar se izboljšuje (glejte zgoraj). Linux je zahtevnejši glede strojne opreme kot DOS, Windows ali večina drugih operacijskih sistemov. To pomeni, da kakšna obskurna strojna oprema, ki s kakšnim manj zahtevnim operacijskim sistemom deluje, z Linuxom morda ne bo delovala. Linux je tudi krasen preizkuševalec pomnilnika...
Do 1 GB z Intelovimi procesorji; več na 64-bitnih sistemih. Nekateri, vključno z Linusom, so opazili, da je dodajanje pomnilnika brez hkratnega povečanja predpomnilnika (cache) izjemno upočasnilo njihove računalnike. Če ste opazili, da je računalnik z dodanim pomnilnikom počasnejši, poskusite povečati predpomnilnik. Nekateri računalniki lahko predpomnijo samo določeno količino pomnilnika, ne glede na to, koliko pomnilnika je v resnici nameščenega (64 MB je meja za nek priljubljen nabor čipov). Več kot 64 MB pomnilnika zahteva poseben zagonski parameter, saj BIOS zaradi zastarele zasnove ne zna javiti več kot 64 MB pomnilnika. Jedra izdaje 2.1.x in novejša znajo avtomatično prepoznati tudi več pomnilnika.
Generični diski AT (EIDE, IDE, 16-bitni krmilniki diskov z MFM ali RLL, ali ESDI) so podprti, enako tudi diski in druge enote SCSI, če je podprt krmilnik SCSI. Generični krmilniki XT (8-bitni krmilniki z MFM ali RLL) so tudi podprti. Podprti krmilniki SCSI: Advansys, Adaptec serije 1542, 1522, 1740, 27xx, in 29xx (z nekaj izjemami), krmilniki Buslogic MultiMaster in Flashpoint; krmilniki na osnovi NCR53c810, krmilniki DPT, krmilniki Qlogic ISP in FAS, Seagate ST-01 in ST-02, Future Domain serija TMC-88x (ali katerikoli krmilnik na osnovi čipa TMC950) in TMC1660/1680, Ultrastor 14F, 24F in 34F, Western Digital wd7000, in drugi. Tračne enote SCSI, QIC-02, in nekatere QIC-80 so tudi podprte. Podprtih je več enot CD-ROM, med njimi Matsushita/Panasonic, Mitsumi, Sony, Soundblaster, Toshiba, ATAPI (EIDE), SCSI, in druge. Za natančnejše informacije in modele si oglejte Hardware Compatibility HOWTO. Pripis: tovrstni seznami so vnaprej obsojeni na nepopolnost. Proizvajalci distribucij vzdržujejo popolnejše.
VGA, EGA, CGA, ali Hercules (in s temi združljivi) delujejo v tekstovnem načinu. Za grafiko in X obstaja podpora za (najmanj) standardni VGA in nekaj kartic SVGA (večina kartic na osnovi čipov ET3000, ET4000, Paradise in nekaterih Trident), S3, 8514/A, ATI, Matrox in Hercules. Linux uporablja strežnik XFree86, kar določa, katere kartice so podprte in katere ne. Celoten seznam podprtih naborov čipov bi zavzel več kot celo stran. Oglejte si http://www.XFree86.org/.
Podpora za Ethernet vključuje 3COM 503/509/579/589/595/905 (501/505/507 so podprti, vendar odsvetovani), AT&T GIS (neé NCR) WaveLAN, večina kartic na osnovi WD8390, večina kartic na osnovi WD80x3, NE1000/2000 in večina z njima združljivih, AC3200, Apricot 82596, AT1700, ATP, DE425/434/435/500, D-Link DE-600/620, DEPCA, DE100/101, DE200/201/202 Turbo, DE210, DE422, Cabletron E2100 (odsvetovana), Intel EtherExpress (odsvetovana), DEC EtherWORKS 3, HP LAN, HP PCLAN/plus, večina kartic na osnovi AMD LANCE, NI5210, ni6510, SMC Ultra, DEC 21040 (tulip), Zenith Z-Note ethernet. Nobena od kartic Zircom in nobena od kartic Cabletron (razen E2100) ni podprta, ker proizvajalec ni pripravljen prosto izdati informacij o programiranju teh kartic.
Podpora za FDDI trenutno vključuje kartice DEC DEFxx.
Podpora za omrežja point-to-point vključuje PPP, SLIP, CSLIP, and PLIP. Podpora za PPP je na voljo tako za običajne asinhrone naprave (modemi), kot tudi za sinhrono povezavo (ISDN).
Na voljo je omejena podpora za Token Ring.
Podprtih je večina kartic na osnovi 16450 in 16550 UART, vključno z AST Fourport, Usenet Serial Card II in drugimi. ,,Pametne`` kartice vključujejo serijo Cyclades Cyclom (uradno podprta s strani proizvajalca), serijo Comtrol Rocketport series (uradno podprta s strani proizvajalca), Stallion (večina kartic; uradno podprta s strani proizvajalca), in Digi (nekatere kartice; uradno podprta s strani proizvajalca). Nekaj strojne opreme za ISDN, ,frame relay` in najeto telefonsko linijo je tudi podprte.
SoundBlaster, ProAudio Spectrum 16, Gravis Ultrasound, večina drugih zvočnih kartic, večina (vse?) zvrsti mišk (Microsoft, Logitech, PS/2) itd.