Bi tudi vi radi prešli z okolja DOS/Windows na Linux? Dobra ideja: Linux je tehnično superioren glede na DOS, Windows 95 in celo glede na Windows NT. Ampak pazite: če niste iz prave zvrsti uporabnikov, morda za vas ne bo uporaben. V resnici se DOS in Windows uporabljata večinoma za igranje igric in pisarniška opravila, medtem ko Linux blesti pri omrežnih povezavah, razvoju programja in pisanju znanstvenih programov. Linux je izjemno zmogljiv, vendar pa navadno zahteva nekaj časa, preden se naučite krotiti to moč. Če torej večinoma uporabljate računalnik za pisarniška dela, ali če nimate pravega veselja do učenja novih ukazov in pojmov, potem Linux verjetno ni za vas.
Dela se sicer na tem, da bi bil Linux enostavnejši za uporabo, vseeno pa ne pričakujte, da ga boste obvladali, ne da bi prebrali veliko dokumentacije in ga vsaj nekaj mesecev uporabljali. Linux vam ne bo dal instantnih rezultatov. Navzlic tem opozorilom pa vam stoodstotno zagotavljam, da ste, če ste le pravi tip uporabnice ali uporabnika, v Linuxu našli svojo računalniško Nirvano, in da ne boste nikoli več hoteli iti nazaj na DOS ali Windows. In mimogrede: Linux ter DOS in Windows lahko mirno sobivajo na istem stroju.
Predpogoji za ta spis: predpostavljam, da
COMMAND.COM) bash.Če ni poudarjeno drugače, se vse informacije v tem spisu nanašajo na slabi stari DOS. Tu in tam se najde kakšna informacija o Windows, védite pa, da sta Windws in Linux popolnoma različna pojma, za razliko od okolja DOS, ki je, resda uborna, paralela Unixu. Prosim, razumite tudi, da ta spis ni ne celovit uvod v Linux, niti priročnik za njegovo nastavitev.
Na svoj računalnik ste namestili Linux in vse potrebne
programe. Ustvarili ste svoj uporabniški račun (če ga še niste,
napravite to takoj z ukazom adduser), in Linux lepo
teče. Ravnokar ste vnesli svoje uporabniško ime in geslo, in zdaj ste
se zazrli v zaslon z mislijo: ,,No, kaj pa zdaj?``
Ne obupujte. Skoraj ste že pripravljeni, da boste počeli vse stvari, ki ste jih počeli pod DOS/Windows, in še mnogo več. Pod prejšnjim okoljem ste verjetno počeli naslednje stvari:
Razveselili se boste novice, da se vsa omenjena opravila izvajajo pod Linuxom na podoben način. V okolju DOS povprečni uporabnik uporablja le kak ducat od nekaj čez 100 obstoječih ukazov, podobno do neke mere velja za Linux.
Najboljši način, da se naučite česa novega je, da tudi sami skočite v vodo. Eksperimentiranje in igranje z Linuxom je nadvse priporočljivo, saj z njim ne morete poškodovati sistema. Nekaj točk:
Mnogo načinov je, kako priti do pomoči, če se z Linuxom kaj zatakne. Najpomembnejši so:
http://metalab.unc.edu/mdw/LDP/gs/gs.html, slovenski
prevod je v pripravi), Larry Greenfield ,,Linux User Guide`` (ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/linux-doc-project/users-guide), in spisek pogosto zastavljanih vprašanj o Linuxu
(http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Linux-FAQ-sl.html).
Imejte slabo vest, dokler ne preberete vsaj ene od njih.
help. Izčrpnejše informacije dobite z ukazoma man
bash ali info bash.
man ukaz. Ta
prikaže stran iz priročnika (angl. manual), ki pripada iskanemu
ukazu. Alternativa je ukaz info ukaz, ki, če je na voljo, prikliče
poglavje ukaz iz informacijskega sistema info. Hipertekstni
informacijski sistem info prvi hip morda ne deluje najbolj
intuitivno. In končno lahko poskusite apropos ukaz ali whatis
ukaz. Iz vseh naštetih dokumentacijskih sistemov se izmotate s
pritiskom na tipko ,q`.
V tem spisu bodo zgledi pogosto sledili naslednjemu vzorcu: z
<...> označimo obvezni argument ukaza, z [...] pa
neobveznega. Primer:
$ tar -tf <datoteka.tar> [> preusmerjena_datoteka]
datoteka.tar mora biti določena, preusmeritev v
preusmerjeno_datoteko pa je neobvezna.
Koderkoli je kot pozivnik pri zgledu ukaza zapisan znak ,#`, to pomeni, da lahko ukaz izvede samo root.