Naprej Nazaj Vsebina

7. Pregled različic Unixa

7.1 Opozorilo in uvod 

From: "Pierre (P.) Lewis" <lew@bnr.ca>
Date: Tue Aug 15 15:14:00 EDT 1995
X-Version: 2.9
Opozorilo bralcem: Rad bi osvežil ta PZV s spletnimi kazalci na različne Unixe, ki jih omenjam. Ne oklevajte s pošiljanjem, slej ko prej bom končal osvežitev tega dela. E-pošta: lew@bnr.ca.

Nadaljnje besedilo je ponujeno brez zagotovitve točnosti ali popolnosti. Storil sem, kar sem lahko storil v času, ki ga imam na voljo, pogosto z nasprotujočimi si informacijami, in delo še vedno napreduje. Upam, da bom nadaljeval z izboljševanjem tega povzetka. Komentarji in popravki so dobrodošli: lew@bnr.ca.

Najprej kratka definicija. Z imenom ,,Unix`` mislimo operacijski sistem, tipično napisan v C-ju, s hierarhično urejenim datotečnim sistemom, integracijo V/I za datoteke in naprave, katerega vmesnik sistemskih klicev vključuje storitve kot sta fork(), pipe(), in katerega uporabniški vmesnik vključuje orodja kot so cc, troff, grep, awk, in izbiro ukazne školjke. Opazite, da je ,,UNIX`` registrirana blagovna znamka podjetja USL (AT&T), zdaj v lasti konzorcija X/Open, a bo tukaj uporabljana v svojem generičnem pomenu.

Večina Unixov je izpeljanih bolj ali manj neposredno iz izvorne kode, napisane v AT&T (zdaj Novell, verjetno je v večini še vedno kakšen ostanek prvotne kode prve različice v C-ju), a obstajajo tudi kloni (se pravi, z Unixom združljivi sistemi brez kode AT&T).

Kot dodatek, obstajajo okolja, podobna Unixu (npr. VOS), ki počivajo na drugih operacijskih sistemih (OS), in OS, ki jih je navdihnil Unix (da, tudi DOS!). Teh tukaj ne obravnavamo. Le malo pišemo o Unixih, ki delujejo v realnem času (angl. real-time Unices), čeprav načrtujemo več.

Unix pride v izredno različnih okusih. To je v veliki meri posledica dostopnosti izvorne kode in preprostosti prenosa in spremembe Unixa. Tipično, izdelovalec Unixa začne z eno osnovnih vrst (glejte spodaj), vzame ideje/kodo od druge večje vrste, doda in spremeni veliko stvari, itd. Rezultat je še ena nova vrsta Unixa. Dandanes je na voljo dobesedno na stotine Unixov, najbližja stvar standardnemu Unixu je (po definiciji) System V.

Ta odgovor je bil napisan predvsem iz podatkov na Mreži in e-pošti. Nekaj posebnih virov je omenjenih v ustreznih razdelkih.

Priznanja (poleg virov): pat@bnr.ca, guy@auspex.com, pen@lysator.liu.se, mikes@ingres.com, mjd@saul.cis.upenn.edu, root%candle.uucp@ls.com, ee@atbull.bull.co.at, Aaron_Dailey@stortek.com, ralph@dci.pinetree.org, sbdah@mcshh.hanse.de, macmach@andrew.cmu.edu, jwa@alw.nih.gov [4.4BSD], roeber@axpvms.cern.ch, bob@pta.pyramid.com.au, bad@flatlin.ka.sub.org, m5@vail.tivoli.com, dan@fch.wimsey.bc.ca, jlbrand@uswnvg.com, jpazer@usl.com, ym@satelnet.org, merritt@gendev.slc.paramax.com, quinlan@yggdrasil.com, steve@rudolph.ssd.csd.harris.com, bud@heinous.isca.uiowa.edu, pcu@umich.edu, Dan_Menchaca@quickmail.apple.com, D.Lamptey@sheffield.ac.uk, derekn@vw.ece.cmu.edu, gordon@PowerOpen.org, romain@pyramid.com, rzm@dain.oso.chalmers.se, chen@adi.com, tbm@tci002.uibk.ac.at, sllewis@nando.net, edwin@modcomp.demon.co.uk, veliko ljudem, ki sem jih še pozabil našteti, in vsem drugim ljudem, katerih sporočila berem. Najlepša hvala!

7.2 Zelo kratek pogled na zgodovino Unixa

Zgodovina Unixa se začne davnega leta 1969 na slavnem ,,malo-uporabljanem računalniku PDP-7 v kotu`` na katerem so Ken Thompson, Dennis Ritchie (črka ,R` v ,,K&R``) in drugi začeli delo na tem, kar je potem postalo Unix. Ime ,,Unix`` je bilo mišljeno kot besedna igra imena obstoječega operacijskega sistema ,,Multics`` (in se je najprej pisalo ,,Unics`` - iz angl. UNiplexed Information and Computing System).

Prvih 10 let je bil razvoj Unixa pravzaprav omejen na Bell Labs. Te prve različice so bile označene kot ,,Version n`` ali ,,Nth Edition`` (priročnikov), in so delovale na računalnikih DEC PDP-11 (16 bitov) in poznejših VAX-ih (32 bitov). Pomembnejše različice vključujejo:

Omenjene različice Vn je razvila skupina Computer Research Group (CRG) ustanove Bell Labs. Druga skupina, Unix System Group (USG), je odgovorna za podporo. Tretja skupina pri Bell Labs je bila tudi vpletena v razvijanje Unixa, Programmer's WorkBench (PWB), kateri se moramo zahvaliti, na primer, za sccs, poimenske cevi (angl. named pipes) in druge pomembne zamisli. Obe skupini sta se leta 1983 združili v Unix System Development Lab.

Druga različica Unixa je bila CB Unix (Columbus Unix) s kolumbijske veje Bell Labs, odgovorne za sisteme za podporo operacij. Njihov glavni prispevek je del SV IPC.

Delo na Unixu v Bell Labs se je v osemdesetih nadaljevalo. Serije V je naprej razvijala skupina CRG (Stroustrup omenja V10 v drugi izdaji njegove knjige o C++), a sicer ne slišimo veliko o tem. Podjetje, zdaj odgovorno za Unix (System V) se imenuje Unix System Laboratories (USL) in je bilo v večinski lasti koncerna AT&T do začetka leta 1993, ko ga je kupil Novell. Konec leta 1993 je Novell odstopil pravice do uporabe blagovne znamke ,,UNIX`` mednarodnemu združenju X/Open.

A z Unixom se je veliko dogajalo zunaj AT&T, posebej na univerzi Berkeley (s koder prihaja druga večja vrsta Unixa). Proizvajalci (predvsem delovnih postaj) so prav tako prispevali veliko (npr. NFS podjetja Sun).

Knjiga ,,Life with Unix`` Dona Libesa in Sandy Ressler je fascinantno branje za vsakogar, ki ga zanima Unix, in pokriva veliko zgodovine, posredovanj, itd. Dobršen del tega razdelka je povzetega po tej knjigi.

7.3 Glavne vrste Unixa 

From: "Pierre (P.) Lewis" <lew@bnr.ca>
Date: Mon Jan  9 16:59:14 EST 1995
X-Version: 2.7

Naslednje je bolj ali manj pogled zgodnjih 90-ih.

Do nedavnega sta obstajali dve glavni vrsti Unixa: System V (pet) podjetja AT&T, in Berkeley Software Distribution (BSD). SVR4 je pravzaprav mešanica obeh teh vrst. Konec 1991 je bil pri Open Software Foundation izdan OSF/1 (kot neposreden tekmec Systemu V) in lahko (prihodnost bo povedala) spremeni to sliko.

V nadaljevanju sledi pregled glavnih izdaj in lastnosti sistemov System V, BSD in OSF/1.

System V podjetja AT&T. Tipično na strojni opremi Intela. Najbolj prenašani Unix, tipično z razširitvami BSD (csh, nadzor opravil, termcap, curses, vi, simbolične povezave). Evolucijo Systema V zdaj nadzoruje Unix International (UI). Članstvo UI vključuje AT&T, Sun, ... Novičarski skupini: comp.unix.sysv286 in comp.unix.sysv386. Glavne izdaje:

Berkeley Software Distribution (BSD, distribucija programja z Berkeleya). Tipična na VAX-ih, RISC-ih, več delovnih postajah. Zdaj bolj dinamične, raziskovalne različice kot System V. BSD Unix je odgovoren za večino priljubljenosti Unixa. Večina izboljšav Unixa se je začela tukaj. Skupina, odgovorna na UCB (University of California, Berkeley) je Computer System Research Group (CSRG). Ukinili so jo leta 1992. Novičarska skupina: comp.unix.bsd. Glavne izdaje:

Ustanova Open Software Foundation (OSF) je konec leta 1991 izdala svoj Unix imenovan OSF/1. Še vedno potrebuje licenco SVR2. Združljiv/podrejen SVID 2 (in prihajajoči 3), POSIX, X/Open, itd. Člani OSF vključujejo Apollo, Dec, HP, IBM, ...

Ta seznam večjih vrst bi moral verjetno vključevati tudi Xenix (Microsoft), ki je bil osnova za mnoge prenose. Izpeljan je bil iz V7, S III in končno System V, na zunaj jim je podoben, a znatno spremenjen navznoter (zmogljivosti so uglašene za mikroračunalnike).

Dve zelo dobri knjigi opisujeta notranjo sestavo dveh glavnih vrst. Ti knjigi sta:

Za dober uvod v OSF/1 (ne tako tehničen kot prejšnji dve knjigi), glejte: ,,Guide to OSF/1, A Technical Synopsis``, izdano pri založbi O'Reilly. Na SunOS, ,,Virtual Memory Architecture in SunOS`` in ,,Shared Libraries in SunOS`` v spisih ,,USENIX Proceedings``, poletje 1989.

Dober nabor člankov o prihodnosti Unixa je ,,Unix Variants`` v izdaji revije Unix Review, april 1992. Drugi dobri viri informacij vključujejo datoteko bsd-faq in mnoge novičarske skupine, omenjene v besedilu.

7.4 Glavni igralci in standardi Unixa 

From: "Pierre (P.) Lewis" <lew@bnr.ca> 
Date: Mon Jan 21 16:59:14 EST 1995
X-Version: 2.8

Najpomembnejši igralci na odru Unixa so trenutno (zgodnje leto 1995, popravki so zelo dobrodošli, to so novi byti):

Naslednje kratko opisuje najpomembnejše standarde, ki se nanašajo na Unix.

IBM je vpleten v projekt COSE in v projekt POE. Kako neki bosta tadva sodelovala?

7.5 Ugotovitev vrste vašega Unixa 

From: "Pierre (P.) Lewis" <lew@bnr.ca>
Date: Mon May 30 15:44:28 EDT 1994
X-Version: 2.6

Ta razdelek našteva vrsto stvari, ki jih lahko pogledate v poskusu, da bi ugotovili osnovno vrsto vašega Unixa. Glede na precejšnjo izmenjavo kode in idej med različnimi vrstami in mnogih sprememb, ki so jih naredili proizvajalci, je vsaka izjava oblike ,,Ta Unix je tipa SVR2!`` v najboljšem primeru statistična (razen nekaterih prenosov SVRn). Veliko Unixov ponuja tudi večino iz obeh svetov (pomešano, kot SunOS, ali striktno razločeno, kot Apollo?). Zato ta razdelek verjetno ni preveč uporaben ...

Pomaga vam lahko tudi seznam lastnosti iz prejšnjih razdelkov. Na primer, če ima sistem poll(2), ne pa tudi select(2), je zelo verjetno, da izhaja iz SVR3. Namig vam lahko da tudi ime OS, kot tudi prijavno sporočilo (npr. SGI-jevo ,,IRIX SVR3.3.2``) ali izhod ukaza ,,uname -a``. Dostopni ukazi vam lahko tudi dajo namig, a to je verjetno manj zanesljivo kot lastnosti jedra. Na primer, tip terminalske inicializacije (inittab ali ttys) je bolj zanesljiv indikator, kot tiskalniški podsistem. 

Lastnost            Tipično v SVRx          Tipično v xBSD

ime jedra           /unix                   /vmunix

terminalska
inicializacija      /etc/inittab            /etc/ttys (le getty do 4.3)

zagonska
inicializacija      imeniki /etc/rc.d       datoteke /etc/rc.*

mountani datotečni
sistem              /etc/mnttab             /etc/mtab

običajna ukazna
lupina              sh, ksh                 csh, #! hack

domorodni dat.
sistem              S5 (blk: 512-2K)        UFS (blk: 4K-8K)
                    imena dat. <= 14 bytov  imena datotek < 255 bytov

skupine             potrebuje newgrp(1)     avtomatsko članstvo
                    SVR4: več skupin

tiskalniški
podsistem           lp, lpstat, cancel      lpr, lpq, lprm (lpd daemon) ??

nadzor terminala    termio, terminfo,       termios (sgtty pred 4.3reno)
                    SVR4: termios (POSIX)   termcap

nadzor opravil      >= SVR4                 da

ukaz ps             ps -ef                  ps -aux

večkratni wait      poll                    select

string fcns         memset, memcpy          bzero, bcopy

mapiranje
procesov            /proc  (SVR4)

Ko se pomikamo v pozna 90-ta leta, je to verjetno vedno manj in manj relevantno.

7.6 Kratki opisi nekaterih znanih (komercialnih/prostih) Unixov 

From: "Pierre (P.) Lewis" <lew@bnr.ca>
Date: Tue Aug 15 15:14:00 EDT 1995
X-Version: 2.9

(Sploh nisem zadovoljen s tem razdelkom, žal nimam niti časa, niti dokumentacije, da bi ga zelo izboljšal. Vseboval naj bi le Unixe, znane širšemu občinstvu. Majhni in neameriški Unixi so dobrodošli, npr. Eurix. Nujno preformatiranje.)

Ta razdelek našteva (po abecedi) nekaj bolj znanih Unixov skupaj s kratkim opisom njihove narave. Žal je zastarel skoraj po definiciji ...

AIX: IBM-ov Unix, temelji na SVR2 (poznejši na SVR3.2?) z raznimi stopnjami razširitev BSD za različno strojno opremo. Lasten sistemski upravljalnik (SMIT). Podpira CP 850 in Latin-1. Precej različen od večine Unixov in tudi med sabo. Novičarska skupina: comp.unix.aix.

AOS (IBM): Prenos 4.3BSD na IBM PC RT (za izobraževalne ustanove). Ne zamešajte ga z DG-ovim OS istega imena.

Arix: SV

A3000UX (Commodore): Unix (?) SVR4 za računalnike Amiga s procesorjem Motorola 68030.

A/UX (Apple): SV z razširitvami z Berkeleya, NFS, Mac GUI. System 6 (pozneje System 7) teče kot gost A/UX (obratno kot MachTen). Novičarska skupina: comp.unix.aux.

3B1 (680x0): Osnovan na SV, naredil Convergent za AT&T. Novičarska skupina: comp.sys.3b1.

BNR/2: pomeni BSD Net/2 Release? Vključuje NetBSD/1, FreeBSD.

BOS za Bullov DPX/2 (680x0)

386BSD: Jolitzov prenos programja Net/2. POSIX, 32-biten, še vedno v stanju alpha (zdaj različica 0.1).

BSD/386 (80386): od BSDI, z izvorno kodo (naraslo programje Net2) Novičarska skupina: comp.unix.bsd.

Chorus/MiXV: Unix SVR3.2 (SVR4) okoli zasnove Chorus, ABI/BCS.

Coherent (Mark Williams Company): Za 80286. klon Unixa, združljiv z V7, nekaj SVR2 (IPC). V4.0 je 32-bitna. Novičarska skupina: comp.os.coherent. Mark Williams je ukinil podjetje v zgodnjem 1995.

Consensys: SVR4.2

CTIX: osnova SV, od podjetja Convergent

D-NIX: SV

DC/OSx (Pyramid): SVR4. Novičarska skupina: comp.sys.pyramid.

DELL UNIX [DELL Computer Corp.]: SVR4

DomainIX: glejte DomainOS spodaj.

DomainOS (Apollo, zdaj HP): lasten OS; vrhnja plast je BSD4.3 in SVR3 (proces lahko uporabi enega, nobenega ali oba). Razvoj je zdaj ustavljen, nekatere lastnosti so zdaj v OSF/1 (in NT). Zdaj na SR10.4. Ime za SR9.* je bilo DomainIX. Novičarska skupina: comp.sys.apollo.

DVIX (NT-jev DVS): SVR2

DYNIX (Sequent): na osnovi 4.2BSD

DYNIX/PTX: na osnovi SVR3

EP/IX (Control Data Corp.): za MIPS 2000/3000/6000/4000; osnova je RISC/OS 4 in 5, zadošča POSIX-ABI. Načini SVR3, SVR4 in BSD.

Esix (80386): čisti SVR4, X11, OpenLook (NeWS), Xview

Eurix (80?86): SVR3.2 (Nemčija)

FreeBSD: 386bsd 0.1 s popravki in veliko osveženimi pripomočki.

FTX: Stratus fault-tolerant OS (stroj 68K ali i860-i960)

Generics UNIX (80386): SVR4.03 (Nemčija)

GNU Hurd (?): ,,vaporware`` Free Software Foundation (FSF): Emulator Unixa na jedru Mach 3.0. Veliko GNU-jevih orodij je zelo popularnih (Emacs) in uporabljanih v prostih Unixih.

HELIOS (Perihelion Software): za transputer INMOS in veliko drugih platform.

HP-UX (HP): starejši iz S III (SVRx), zdaj SVR2 (4.2BSD?) s pripomočki SV (imajo probleme z odločanjem).

Interactive SVR3.2 (80x86): čisti SVR3. Interactive je kupil Sun; bo njihov sistem preživel Solaris?

Idris: prvi klon Unixa, naredil ga je Whitesmith. Majhen Unix? Za transputerje INMOS in druge?

IRIX (SGI): Različica 4: SVR3.2, precej BSD. Različica 5.x (trenutna je 5.2) temelji na SVR4. Novičarska skupina: comp.sys.sgi.

Linux (386/486/586): Unix pod GNU Public License (vendar ne od FSF). Dostopen z izvorno kodo. Zadošča POSIX z razširitvami SysV in BSD. Prenaša se na Alpha/AXP in PowerPC (prenosi na Amige in Atarije s procesorji 680x0 že obstajajo; prenos se dela tudi na MIPS/4000). Novičarske skupine: comp.os.linux.{ admin, announce, development, help, misc}.

MacBSD, ?: deluje na Mac II (neposredno na strojno opremo).

MachTen, Tenon Intersystems: teče kot gost pod MacOS; okolje 4.3BSD s TCP, NFS. Pomanjšana različica: MachTen Personal.

MacMach (Mac II): 4.3BSD na mikrojedru Mach 3.0, X11, Motif, programje GNU, izvorna koda, poskusni System 7 kot opravilo Mach. Popoln z vso izvorno kodo (potrebuje licenco Unix).

Mach386: od Mt Xinu. Temelji na Mach 2.5, z razširitvami 4.3BSD-Tahoe. Tudi 2.6 MSD (Mach Source Distribution).

Microport (80x86): čisti SVR4, X11, OpenLook GUI

Minix (80x86, Atari, Amiga, Mac): klon Unixa, združljiv z V7. Prodaja se z izvorno kodo. Se POSIXizira. Za PC-je in gotovo za veliko drugih (npr. transputer INMOS). Novičarska skupina: comp.os.minix.

MipsOS: SV-jevski (RISC/OS, zdaj opuščen, je bil BSD-jevski)

more/BSD (VAX, HP 9000/300): Mt Xinu-ov Unix, temelji na 4.3BSD-Tahoe.

NCR UNIX: SVR4 (4.2?)

Net/2 tape (Berkeley, 1991): BSD Unix, posebej združljiv z 4.3BSD, vključuje le kodo, prosto kode AT&T, nobene nizkonivojske kode. Glejte 386BSD in BSD/386 zgoraj.

NetBSD 0.8: je pravzaprav 386bsd v novi obleki. Prenesen na računalnike [34]86, MIPS, Amiga, Sun, Mac. Kakšno je razmerje z Net/2?

NEXTSTEP (Intel Pentium in 86486, Hewlett-Packard PA-RISC, NeXT 68040): BSD4.3 na jedru Mach, lastni grafični vmesnik.

NEWS-OS (Sony)

OSF/1 (DEC): DEC-ov prenos OSF/1. Mislim, da je to zdaj (april 1993) dostopno na DEC-ovi zadnji 64-bitni Alphi AXP.

OSx (Pyramid): Dvojni prenos SysV.3 in BSD4.3. Novičarska skupina: comp.sys.pyramid.

PC-IX (IBM 8086): SV

Plan 9 (AT&T): napovedan 1992, popoln ponoven napis, ni jasno, kako blizu Unixa je. Ključne točke: distribuiran, zelo majhen, različni stroji (Sun, Mips, Next, SGI, generic hobbit, 680x0, PC-ji), C (ne C++, kot pravijo govorice), nov prevajalnik, okenski sistem ,,8 1/2`` (tudi zelo majhen), 16-bitni Unicode, CPE/datotečni strežnik na zelo hitrih omrežjih.

SCO Xenix (80x86): Različice za XT (nerobustne!), 286, 386 (s preklapljanjem pomnilnika na zahtevo (angl. demand paging)). Danes je večino kode iz Systema V. Stabilen izdelek.

SCO Unix (80x86): SVR3.2 (prenehal jemati kodo USL na tej točki).

Sinix [Siemens]: osnova System V.

Solaris (Sparc, x86):

UHC (80x86): čisti SVR4, X11, Motif

Ultrix (DEC): temelji na 4.2BSD z veliko 4.3. Novičarska skupina: comp.unix.ultrix.

UNICOS (Cray): osnova System V. Novičarska skupina: comp.unix.cray.

UnixWare Release 4.2 [Univel]: SVR4.2; čez NetWare. Univel ne obstaja več.

UTEK (Tektronix)

VOLVIX (Archipel S.A.): OS na osnovi Unix, zgrajen okoli mikro-jedra temelječega na komunikaciji, distribuciji in realnem času. Sistemski klici SVR3.2, BSD4.4 datotečni/omrežni sistemski klici (VFS, FFS). Tudi NFS in X11. Pravi VOLVIX je za transputerje.

Xenix (80x86): Prvi Unix na Intelovi strojni opremi, temelji na SVR2 (prej na S III in celo V7). Novičarska skupina: comp.unix.xenix.

7.7 Unixi, delujoči v realnem času 

From: "Pierre (P.) Lewis" <lew@bnr.ca>
Date: Tue Aug 15 15:14:00 EDT 1995
X-Version: 2.9
Pozor! Ta razdelek hudo potrebuje dodatno delo. Je poln napak in je nepopoln. Upam, da ga bom imel čas pogledati to zimo (bilo je ,,to jesen``). Dvomim, da so vsi spodnji res Unixi - prispevki so dobrodošli. Seznam tudi vključuje pogostejše Unixe z lastnostmi realnega časa, in nekatere ne-Unixaške sisteme z Unixu podobnim API. Mislim, da zadnji ne spadajo zares sem, a ko sem že zbral nekaj podatkov jih nočem zavreči. Glejte tudi novičarsko skupino comp.realtime.

AIX: AIX/6000 ima podporo realnemu času.

Concurrent OS (Concurrent): pravi Unix, ki ga je Concurrent znatno spremenil.

CX/UX: pravi UNIX, ki ga je znatno spremenil Harris, da bi ponujal zmožnosti realnega časa. Zadošča končni različici POSIX.4.

EP/LX (Control Data): prenos sistema LynxOS na R3000. Prej se je imenoval TC/IX.

LynxOS (Lynx Real-Time Systems, Inc): združljiv z Berkeley in SV, popoln ponoven napis (v lasti podjetja), prednik SVR5. Ni UNIX, a podpira večino vmesnikov Unixa (SV in BSD). Upošteva POSIX. Popolnoma predkupen (angl. preemptive), fiksne prioritete.

MiX: implementacija SVR4 z mikrojedrom, izdelal Chorus.

Motorola SVR4 ima zmožnosti realnega časa.

QNX (Quantum Software): realno časovni OS, združljiv z Unixom.

REAL/IX: temelji na Systemu V 3.2 z odlikami RT features (povsem predkupno jedro, razporejevalnik fiksnih prioritet, časomerilec RT, &c.). Za sisteme, grajene na 68xxx in 88xxx. Ustreza POSIX (1003.1 - 1988) in v obliki za 88k ustreza tudi 88open BCS. Dostopen tudi za x86/Pentium.

RTMX O/S [RTMX Incorporated]: elementi NET2, 4.4BSD-Lite in lastne kode. Vključuje tudi orodja FSF. Razširitve realnega časa (POSIX).

RTU (Concurrent), za škatle z 68K

Solaris 2 ima realno časovne zmožnosti?

Stellix (Stardent); je Unix, ali je tudi realno časovni?

Venix/386: Interactive SVR3.2 z realno časovnimi razširitvami.

VMEexec (Motorola): ni Unix, a deli nekatere vmesnike z Unixom.

VxWorks (Wind River Systems): Malo skupnega z Unixom, le nekateri vmesniki (a ne datotečni sistem). Novičarska skupina: comp.os.vxworks.

(o naslednjih ne vem ničesar)

Convex RTS

REAL/IX (AEG)

Sorix (Siemens)

System V/86 (Motorola)

TC/IX (CCD)

Velocity (Ready Systems)

7.8 Slovarček Unixa 

From: "Pierre (P.) Lewis" <lew@bnr.ca>
Date: Tue Aug 15 15:14:00 EDT 1995
X-Version: 2.9

Ta razdelek ponuja kratke definicije različnih konceptov in komponent sistemov Unix (ali: povezanih s sistemi Unix).

Chorus: mikrojedro s prenosom sporočil (angl. message-passing microkernel), lahko predstavlja osnovo za prihodnje izdaje SV. Na Chorusu že tečejo SVR4 (binarno združljivi).

CORBA (Common Object Request Broker Architecture).

COSE (Common Open Software Environment) [Sun, HP, IBM]: skupni videz in občutek (Motif - Sun bo pustil OpenLook odmreti), skupni API. Reakcija proti Windows NT. Glejte zgornji razdelek ,,Glavni igralci in standardi Unixa``.

DCE (Distributed Computing Environment, od OSF): Vključuje RPC (NCS Apolla), imeniške storitve (lokalne na DNS, globalne na X.500), časovne, varnostne in nitne storitve, DFS (distribuirani datotečni sistem), neodvisen od OS.

DME (Distributed Management Environment, od OSF): prihodnost.

DO (Distributed Objects [Enterprise]): ???.

FFS (Fast File System): od Berkeley, 1983. Ekvivalent (točen?) UFS v SunOS. Ima pojme kot so skupine cilindrov, fragmenti.

FSF (Free Software Foundation)

Mach: sodobna jedra z univerze CMU (Carnegie Mellon University), na katerih temelji veliko Unixov in drugih OS (npr. OSF/1, MacMach, ...):

Novičarska skupina: comp.os.mach.

MFS (Memory File System): pomnilniški datotečni sistem

NeWS (Network extensible Window System), podjetja Sun?: temelji na PostScriptu, omrežen, zbirke orodij (in tudi odjemnikov) naloženih v strežnik. Del OpenWindows.

NFS (Network File System): Sun je prispeval v BSD, strežnik brez stanj (angl. stateless server)

ONC (Open Network Computing): Sun(?), vključuje RPC, imenski strežnik (NIS, znan tudi kot YP), NFS, ... (najdemo ga v veliko Unixih in drugih OS).

OpenStep [NeXT, Sun]: ???

PowerOpen: standard in organizacija za promocijo PowerPC. Vključuje IBM, Apple in Motorolo; drugi? Glejte zgornji razdelek ,,Glavni igralci in standardi Unixa``.

PowerPC (PPC): procesorski čip RISC [IBM, Motorola].

RFS (Remote File System): SV, strežnik s stanji (angl. stateful server), nezdružljiv z NFS

RPC (Remote Procedure Call): visoko-nivojski mehanizem IPC (med-procesna komunikacija). Dve vrsti.

S5 FS: domorodni datotečni sistem Systema V, bloki od 512 bytov do 2 Kb.

sockets (vtiči): BSD-jev vmesniški mehanizem za omrežja (primerjajte s TLI).

STREAMS: mehanizem podajanja sporočil, najprej v SVR3, ki poskrbi za zelo dober vmesnik za razvoj protokolov.

TFS (Translucent File System): Sun, COW, uporabljen na datotekah.

TLI (Transport Library Interface): vmesnik SV do transportnih storitev (TCP, OSI). UI je tudi definiral APLI (ACSE/Presentation Library Interface)

UFS (?): domorodni sistem BSD, kot ga vidi SunOS, bloki od 4 Kb do 8 Kb, skupine cilindrov, fragmenti.

XTI (X/Open Transport Interface): TLI z izboljšavami

X11: okenski sistem z MIT-a, orientiran na pike

Naprej Nazaj Vsebina