Tukaj pridemo v pravo podganje leglo programja. Linux lahko načeloma poganja veliko tipov binarnih programov z različnimi stopnjami uspeha: Linux/x86, Linux/Alpha, Linux/Sparc, Linux/foo, iBCS, Win16/Win32s (z dosemu in, nekega dne, z Wine), Mac/68k (z emulatorjem Executor), in Java. Opisal bom le domorodno programje za Linux in splošni Unix.
Za sam Linux je izbira večinoma omejena na programje, v splošnem dostopno za Unix:
Večina opisnih jezikov je bolj primerna za velike in ponavljajoče se projekte, kjer želite prepustiti računalniku kontrolo ureditve besedila in s tem poenotiti izgled reči.
nroffTo je bil eden prvih opisnih jezikov v Unixu. Strani z opisi ukazov v
referenčnem priročniku (za man) so najbolj pogost primer stvari,
formatiranih z makro ukazi *roff; veliko ljudi prisega na njih, a
nroff ima, vsaj zame, preveč zastarelo skladnjo, kot bi bilo
potrebno, in verjetno predstavlja slabo izbiro za nova dela. Vseeno
se izplača vedeti, da lahko s programom groff postavite stran iz
formata za man direktno v postscript. Večina programov man
naredi to z ukazom man -t foo | lpr.
TeX (izg. ,,teh``), in paket makro ukazov imenovan LaTeX
(izg. ,,lateh``), sta dva izmed najbolj uporabljanih opisnih jezikov
Unixa. Tehnični spisi so pogosto napisani v LaTeXu, saj zelo
poenostavi vprašanja izgleda in je še vedno eden redkih sistemov
za stavljenje teksta, ki podpira matematične izraze hkrati popolnoma
in dobro. Izhodni format TeXa je dvi, in ga lahko pretvorite v
PostScript ali PCL za tiskalnik Hewlett Packard s programoma
dvips or dvilj. Če želite namestiti TeX ali LaTeX,
namestite celotno skupino paketov za teTeX; ta vsebuje vse.
Več o izvedbi TeXa za Linux boste izvedeli v prevodu spisa TeTeX HOWTO.
Za Unix in Linux obstaja vsaj en prost razčlenjevalnik za SGML; sestavlja osnovo na Linuxu narejenega dokumentirnega sistema Linuxdoc-SGML. Podpira tudi druge DTD-je.
Nekdo je opozoril, da je lahko za preproste projekte dovolj pisati v HTML in jo natisniti z brkljalnikom Netscape. Ne strinjam se, a vaše izkušnje se lahko razlikujejo.
Nič več ni pomanjkanja programja za urejanje besedila v načinu WYSIWYG. Dostopnih je veliko popolnih pisarniških zbirk, vključno z eno, ki je prosta za osebno uporabo (StarOffice).
Nemško podjetje razširja po omrežju zbirko StarOffice, prosto za Linux. Ta popolna pisarniška zbirka ima vse lastnosti, ki jih lahko pričakujete, in ne morete najti boljše cene. Obstaja poseben spis mini-HOWTO, ki opisuje, kako jo dobite in namestite. Generira PostScript ali PCL, torej bi morala delovati s skoraj vsakim tiskalnikom, ki sicer deluje v Linuxu. Izgleda, da je ta zbirka klon paketa Office in torej precej napihnjena.
Corel prosto razširja osnovno različico programa Word Perfect 8 za Linux, in namiguje, da bo razširjal tudi Corel Draw in Quattro Pro, ko boste prenesena. To je verjetno najboljša izbira, če imate stroj ARM; Corel izdeluje računalnike Netwinder Linux na procesorjih ARM in bo skoraj gotovo ponudil različice vsega za Linux na teh procesorjih. Kupite lahko tudi polno zmogljivo različico in podporo, skupaj ali posebej. Spletna stran Linux WordPerfect Fonts and Printers ponuja informacije o nastavitvi WordPerfecta za uporabo z Ghostscriptom ali z vgrajenimi tiskalniškimi gonilniki (izgleda, da so ti identični z dosovskimi gonilniki za WordPerfect, če gonilnik za vaš tiskalnik ni vključen v distribucijo WP8).
Applix je večplatformski (se pravi, deluje na različnih Unixih, Windows in drugih) pisarniški paket, ki ga prodaja podjetje Applix. Red Hat in SuSE sta ga prodajala sama, ko je bila to edina igra v mestu; zdaj se je prodaja preusmerila k Applix.
LyX je uporabniški vmesnik za LaTeX, ki izgleda zelo obetavno. Glejte spletno stran LyX Homepage za več informacij. Obstaja tudi različica LyXa v stilu okenskega upravljalnika KDE, imenovana KLyX; prvi avtor LyXa in spodbujevalec uporabe namizja KDE sta ista oseba.
Maxwell je preprost urejevalnik besedil, zasnovan na formatu Microsoft RTF, ki se je začel kot komercialni izdelek, a se zdaj razširja pod GPL.
AUIS vključuje ez, urejevalnik tipa WYSIWYG z večino osnovnih
lastnosti urejevalnika besedila, zmožnost delanja HTML in polno
podporo za e-pošto po standardu MIME in novičarske skupine. Žal
programa AUIS ne vzdržujejo več.
Projekt za aktivno namizje KDE dela na popolni pisarniški zbirki. Mislim, da še ni zrela za javni nastop. Urejevalnik besedil bo najbrž naslednik LyXa.
Projekt GNOME tudi deluje v smeri izdelave različnih pisarniških orodij z licenco GNU GPL, toda nobeno še ni dostopno.
Jeff Phillips <jeff@I_RATUS.org> uporablja Calderin
WordPerfect 7 za Linux (na distribuciji Slackware, od vseh mogočih),
in pravi, da deluje dobro. Zdi se, da po pričakovanjih vključuje tudi
vgrajeno tiskalniško podporo. Caldera mora imeti informacije nekje na
http://www.caldera.com/. Lahko kupite tudi novejšo
različico WordPerfecta direktno od podjetja, ki mu je Corel zaupal
prenos na Unix.
Drugi proizvajalci mi lahko pošljejo sporočilo z njihovo ponudbo.