Ta dokument vsebuje veliko informacij - njihovo število se z vsako izdajo veča!
Ta razdelek podaja jedrnat pregled stvari, ki jih boste morali narediti, da bi svoj Linux povezali s PPP strežnikom.
Če vaša distribucija ne vsebuje PPP programja, ga boste morali dobiti: the Linux PPP daemon.
To je zadnje uradna verzija ob času pisanja. Vsekakor pa izberite zadnjo stabilno verzijo s tega mesta (ppp-2.3 je sedaj v beta stanju in bo kmalu dostopen).
PPP paket vsebuje navodila za prevajanje in nameščanje programja zato jih ta HOWTO ne!
Linuxov PPP je sestavljen iz dveh delov
Mnogo distibucij ponuja podporo za PPP v privzetem namestitvenem jedru, a nekatere je ne.
Če ob zaganjanju jedro izpiše nekaj takega kot
PPP Dynamic channel allocation code copyright 1995 Caldera, Inc. PPP line discipline registered.
vaše jedro vsebuje PPP podporo.
Kljub temu boste verjetno želeli prevesti svoje jedro, katerokoli distribucijo že imate, da bi čimbolje porabili svoje sistemske vire in strojno opremo. Vredno si je zapomniti, da se delujočega jedra ne da prenesti na disk in ima majhno jedro prednosti na računalniku z malo spomina.
Ta dokument ponuja kratka navodila za ponovno prevajanje jedra v razdelku Konfiguriranje jedra vašega Linuxa.
Za podrobnosti si oglejte prevod spisa Kernel HOWTO.
Obstaja majhno morje možnosti konfiguriracije PPP strežnika. Da bi se povezali z vašim PIS-om (ali službenim PPP strežnikom za dostop do intraneta), boste morali dobiti nekaj informacij o tem, kako ta PPP strežnik deluje.
Ker uporabljate Linux, boste morda imeli težave z nekaterimi PIS-i (ali službenimi PPP strežniki), ki poznajo samo odjemalce za MS Windows.
Kljub temu pa vedno več PIS-ov uporablja Linux za njihove storitve. Linux prodira tudi v velika podjetja, zato boste mogoče vseeno imeli srečo, tudi če naletite na težave.
Razdelek Pridobivanje podatkov o PPP strežniku vam pove, kaj morate vedeti o PPP strežniku s katerim se nameravate povezati in kako najti podatke, ki jih potrebujete.
Da bi se povezali s PPP strežnikom in imeli čimboljšo hitrost prenosa podatkov, morate pravilno konfigurirati vaš modem.
Ravno tako morajo biti pravilno konfigurirana serijska vrata na modemu in računalniku.
Navodila za to daje razdelek Konfiguriranje modema in serijskih vrat.
Poleg datotek, ki poženejo PPP in skrbijo za samodejno prijavo na PPP
strežnik, je potrebno preveriti še nekaj datotek, da bi bilo možno prevajanje
imen kot www.interveft.com.au
v IP naslove, ki jih dejansko uporabljamo
za vzpostavitev stika s tem računalnikom. Ti dve datoteki sta:
/etc/resolv.conf
/etc/host.conf
Za podrobnosti o tem glejte razdelek Vzpostavljanje razreševanja imen v naslove (DNS).
Na vašem Linux računalniku vam NI treba poganjati DNS strežnika, da bi se povezali z Internetom (čeprav bi to mogoče želeli). Vse kar morate vedeti, je IP številka vsaj enega takega strežnika (Po nožnosti pri vašem PIS-u).
Ker vzpostavljanje PPP povezave med vašim Linux računalnikom in PPP strežnikom zahteva upravljanje z mrežnimi sredstvi (PPP vmesnik je mrežno sredstvo) in usmerjevalno tabelo, PPP potrebuje administratorske (root) pravice.
Za podrobnosti o temu glejte razdelek Uporaba PPP-ja in root pravice.
Da bi usposobili PPP, je treba preveriti nekaj konfiguracijskih datotek. V PPP paketu so primeri le-teh. Imeti bi morali te datoteke:
/etc/ppp/options /etc/ppp/scripts/ppp-on /etc/ppp/scripts/ppp-on-dialer /etc/ppp/options.tpl
Glede na vaše želje, kaj točno želite doseči s PPP-jem, boste morda morali ustvariti dodatne datoteke:
/etc/ppp/options.ttyXX /etc/ppp/ip-up /etc/ppp/pap-secrets /etc/ppp/chap-secrets
Poleg tega lahko PPP daemon uporabi veliko opcij iz ukazne vrstice. Pomembno je, da uporabite prave. Ta razdelek vam pojasni pomen standardnih PPP opcij in vam pomaga pri odločitvi, katere uporabiti.
Oglejte si razdelek Priprava datotek za PPP povezavo.
Dosti PIS-ov uporablja PAP. Če vaš strežnik ne zahteva njegove uporabe (če vas strežnik tekstovno vpraša za uporabniško ime in geslo), lahko ta razdelek mirno preskočite.
PPP strežnik, ki uporablja PAP, ne zahteva tekstovne prijave.
Namesto tega se informacije o istovetnosti uporabnika izmenjajo kot del LCP-ja (link control protocol - protokol za kontrolo povezave), ki je prvi del vzpostavitve PPP povezave.
Razdelek Če vaš PPP strežnik uporablja PAP (Password Authentication Protocol) podaja informacije o datotekah ki jih morate nastaviti za vzpostavitev PPP povezave s PAP-om.
Ko ste uredili osnovne datoteke, bi bilo dobro, da bi jih preverili s povezavo (z uporabo minicom-a ali seyon-a) in ročno pognali PPP na vašem Linux računalniku.
Oglejte si razdelek Ročna vzpostavitev PPP povezave za podrobnosti o tem.
Ko ste se sposobni ročno povezati, lahko nastavite nekaj skript, ki bodo avtomatizirale vzpostavitev PPP povezave.
Razdelek
Avtomatizacija povezav - priprava povezovalnih skript pokriva pripravo potrebnih skript. Posebno pozornost
posveča chat
-u in avtomatizaciji prijave na PPP strežnik.
Ta razdelek razpravlja tako o skriptah za ime/geslo avtentikacijo, kot tudi o skriptah za PAP/CHAP avtentikacijo.
Ko povezava deluje, jo morate biti sposobni prekiniti.
Za to skrbi razdelek Prekinitev PPP povezave.
Mnogo ljudi ima na začetku težave pri vzpostavljanju PPP povezave. Razlike med PPP strežniki in načini avtentikacije so ogromne. Ravno tako ima PPP ogromno opcij. Nekatere od kombinacij pač ne delujejo skupaj. Nikoli.
Ne samo s prijavljanjem in začetkom storitev PPP, tudi z modemi in resničnimi telefonskimi linijami so težave!
Razdelek Odpravljanje težav podaja nekaj osnovnih informacij o pogostih napakah, navodila za odkritje in popravljanje.
Razdelek NI namenjen več kot osnovam. Al Longyear skrbi za PPP-FAQ, ki vsebuje dosti več informacij o tej temi.
Ko je PPP povezava uporabna (natančneje, ko je uporaben IP sloj), lahko pppd
samodejno (kot uporabnik root
) zažene skripto, ki opravi katerokoli
funkcijo, ki jo skripta zmore.
Razdelek
Ko se povezava vzpostavi pove več o
/etc/ppp/ip-up
skripti, parametrih ki jih sprejme od pppd-ja
in kako jo uporabiti za stvari kot pobiranje pošte iz vašega računa pri
PIS-u, pošiljanje pošte, ki čaka na prenos na vašem računalniku itd.
Kot je že bilo omenjeno v uvodu, dinamične IP številke omejujejo sposobnost vašega PC-ja z Linuxom, da deluje kot strežnik na Internetu.
Razdelek Uporaba servisov Interneta z dinamičnimi IP številkami ponuja informacije o (glavnih) prizadetih servisih in kaj lahko storite (če sploh kaj) za premaganje težav.