Mnoge od teh težav je treba reševati posamično. Potrebe posameznika, načini, na katere generira vhod in drugi faktorji se tako spreminjajo, da je vse, kar ta spis HOWTO lahko ponuja, le splošna množica kazalcev na uporabno programje in ekspertize.
Omejena mobilnost lahko oteži uporabo miške. Za nekatere ljudi je lahko sledilna kroglica zelo dobra rešitev, toda za druge je edina mogoča vhodna naprava tipkovnica (ali celo nekaj, kar oponaša tipkovnico). Za običajno uporabo Linuxa to ne bi smela biti težava (a glejte razdelek ,,Kako pripraviti tipkovnico k lepemu vedenju``), a za uporabnike X lahko to pod določenimi pogoji povzroča ogromno problemov.
Na srečo je bil okenski upravljalnik fvwm načrtovan za uporabo
brez kazalca in se večina stvari lahko opravi brez uporabe le-tega.
Pravzaprav to počnem sam, kadar izgubim miško (ne vprašujte), ali
le želim tipkati. Upravljalnik fvwm je vključen v vse distribucije
Linuxa, za katere sem slišal. Pravzaprav bo uporaba drugih programov
odvisna od njihove zmožnosti sprejema pritiskov tipk. Veliko
programov za X lahko to počne za vse funkcije. Veliko jih ne.
Lepljive tipke na miški, ki so baje prisotne v trenutni izdaji
sistema X, naj bi to olajšale.
Ljudje, ki ne morejo uporabljati tipkovnice na običajen način, jo lahko včasih uporabljajo preko naglavne ali ustne paličice. To zahteva posebno nastavitev tipkovnice. Glejte, prosim, razdelek ,,Kako pripraviti tipkovnico k lepemu vedenju``.
Za nekatere ljudi je tipkovnica nasploh neuporabna in so jim dostopne le kazalne naprave. V tem primeru ni dostopne rešitve v standardni konzoli Linuxa in treba bo uporabljati X. Če se lahko priučite razširitev X-input za uporabo posebne naprave in najdete pravilno programje za pretvorbo kazalčnega vhoda v znake (tega še nisem videl), potem ne potrebujete več tipkovnice.
Obstajajo številne naprave za takšen vhod, kot so zasloni, občutljivi na dotik, ali očesni kazalci. Veliko teh naprav bo potrebovalo ,,gonilnik naprave``, napisan posebej za njih. To ni grozno težko, če je dostopna dokumentacija, a potrebno so dobre veščine programiranja v C-ju. Za več informacij, prosim, poglejte Linux Kernel Hackers guide in druge vire informacij o jedru. Ko se to enkrat sestavi, je te naprave mogoče uporabljati kot običajno miško.
Glavna zanimiva skupina je projekt Linux Lab Project. V splošnem je mogoče nadzorovati večino GPIB (standardnega vmesnika za znanstveno opremo, znanega tudi kot vodilo IEEE). To daje dosti potenciala morebitnim zelo ambicioznim projektom za olajšanje dostopa. Kolikor vem, še ni bil noben začet.
Prepoznava govora je zelo močno orodje za omogočanje uporabe
računalnika. Vem za dva prepoznavna sistema za Linux, prvi
je ears, ki je opisan kot ,,Prepoznava ni optimalna.
A je fina za igranje in se bo izboljševala.``, drugi pa je
AbbotDemo, ,,Od govorca neodvisen sistem za zvezno
prepoznavanje govora``, ki je zelo verjetno bolj zanimiv,
leprav ni dostopen za komercialno uporabo brez prejšnjega
dogovora. Glejte zemljevid programja za Linux (Linux software
map) za podrobnosti (glejte razdelek
,,Dokumentacija za Linux``).
Zadnji, Linuxu priložen, strežnik X, ima lahko veliko lastnosti,
ki pomagajo pri vnosu. To vključuje lastnosti, kot so
StickKeys (lepljive tipke), MouseKeys (tipke na miški),
RepeatKeys (ponovljene tipke), BounceKeys (skakajoče
tipke), SlowKeys (počasne tipke), in TimeOut (premor).
Te izbire omogočajo prilagoditev tipkovnice potrebam uporabnika.
Ponujene so kot del razširitev XKB v različicah X od 6.1
naprej. Vašo različico, in ali imate nameščene razširitve,
lahko ugotovite takole:
xdpyinfo -queryExtensions
Naslednji ukaz poženite za izklop samodejnega ponavljanja tipk
v konzoli Linuxa (mislim, da jo morate pognati po enkrat za vsako
konzolo; dobro mesto za pogon tega ukaza bi bil v vaših prijavnih
datotekah, .profile ali .login v vašem domačem imeniku).
setterm -repeat off
Samodejnega ponavljanja tipk se na kateremkoli strežniku X znebite z ukazom:
xset -r
ki ga lahko vstavite v datoteko, ki se požene ob zagonu sistema X
(pogosto je to .xsession ali .xinit v nekaterih namestitvah).
Velja preveriti še druge možnosti teh ukazov za spreminjanje obnašanja konzole.
V podobnih položajih je pogosto največji problem hitrost vnosa.
Naš cilj bo čim večje število ukazov s čim manj pritiskom tipk.
Uporabniki ukaznih lupin (bash / tcsh) poglejte
v stran referenčnega priročnika za možnost dopolnitve imena
določenega ukaza ali datoteke (pritisnite tipko Tab
in bash poskuša uganiti, kaj pride potem). Za informacije
o makro ukazih, ki priskrbijo zaporedja ukazov le z enim
pritiskom tipke, poglejte v spis Keystroke HOWTO.
Lepljive tipke so lastnost tipkovnice, ki omogoča nekomu, ki
lahko zanesljivo pritisne le eno tipko hkrati, da uporabi
tipkovnico z vsemi njenimi različnimi spreminjujočimi tipkami,
kot sta Shift in Control. Te tipke, namesto, da bi
jih morali držati hkrati s pritiskom druge tipke, postanejo
podobne tipko CapsLock in ostanejo v veljavi, dokler
ne pritisnete druge tipke. Potem se lahko izklopijo, ali
ostanejo prižgane za naslednjo tipko, odvisno od tega, kar
potrebujete. Za podatke o nastavitvi tega, prosim, poglejte
spis Linux Keyboard HOWTO, posebej razdelek
,,I can use only one finger to type with`` (razdelek 15 v
verziji, ki jo imam) za več informacij o tem.
[Toby Reed]